KAJ PRINAŠA NOV PLAČNI SISTEM? To so temeljne spremembe

Slovenija

Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali izjavo o usklajenosti, prinaša novo plačno lestvico. Ključne novosti so, da se bo razlika med plačnimi razredi iz trenutnih štirih odstotkov spremenila na tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem, zvišanja pa naj bi se uveljavila postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Pred približno dvema mesecema smo sicer poročali o dvigu plač hrvaških politikov – s 1. avgustom so ti namreč dobili do skoraj 70 odstotkov višje plače, s čimer so svoje slovenske kolege pustili precej za seboj. Predsednik države Zoran Milanović je tako prejel vekaj več kot šest tisočakov neto, premier Andrej Plenković 5.535 evrov, predsednik državnega zbora Gordan Jandroković pa 5.314 evrov. Večina poslancev in ministrov pa prejema plače v višini okoli 4.000 evrov.

Za primerjavo smo pogledali tudi višine plač najvišjih funkcionarjev pri nas. Tedaj so nam iz kabineta predsednice države Nataše Pirc Musar posredovali podatek o njeni junijski plači, ki je znašala 6.699,76 evrov bruto oziroma 3.805,36 evrov neto. Poročali smo tudi o plačah predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič – za maj 2024 je prejela plačo v višini 6.298,11 evrov. Podpredsedniki DZ so prejeli nekoliko manj – Meira Hot 5.564,47 evrov, Nataša Sukič 5.487,57 evrov in Danijel Krivec 5.492,94 evrov. Višina aprilske plače predsednika vlade Roberta Goloba pa je znašala 6.551 evrov bruto.

67 plačnih razredov, pri čemer je minimalna plača v prvem

Nova plačna lestvica pri nas predvideva sprememba za približno 250.000 zaposlenih v javnem sektorju. Stara plačna lestvica je obsegala 66 razredov, od 475,66 evrov do 6.087,86 evrov, pri čemer se je minimalna plača začela šele v 25. razredu.

Nova plačna lestvica tako predvideva reorganizacijo, razredov bo po novem 67, prvi razred pa bo minimalna plača. Razpon bo od 1.253,90 evrov do 8.821,04 evrov bruto.

Dvig bo sicer postopen, trajal bo od leta 2025 do 2028, skupna masa plač v javnem sektorju pa bo tako dvignila za 1,4 milijarde evrov. S tem pa naj bi se po izračunih precej dvignile tudi plače slovenskim funkcionarjem.

Funkcionarske plače sicer niso bile predmet usklajevanja z reprezentativni sindikati javnega sektorja. Za ostale stebrna pogajanja, na katerih se pogovarjajo o konkretnih uvrstitvah posameznih delovnih mest, še niso zaključena. So se pa vlada in sindikati dogovorili o postopni uveljavitvi povišanja plač. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028.

Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.

Vlada in sindikati so se dogovorili tudi o načinu usklajevanja plač z inflacijo. V letu 2025 se plače ne bi uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med tem odstotkom in inflacijo. V novem sistemu, prvič v letu 2029, pa bi se plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bodo sklenili drugačnega dogovora.

Previdene so tudi spremembe pri ureditvi napredovanj in delovne uspešnosti – javni uslužbenci po novem ne bi več napredovali na podlagi letnih ocen, ampak avtomatsko, pri čemer bi bilo napredovanje hitrejše ob začetku kariere. V začetku bi vsake dve leti napredovali za en razred, po napredovanju skupno za tri plačne razrede bi napredovalno obdobje podaljšali za eno leto in kasneje še za eno na štiri leta.

Ob tem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov. Ali pa da napreduje hitreje, namesto za enega za dva plačna razreda, če je nadpovprečno uspešen, pri čemer je določena kvota, koliko javnih uslužbencev lahko napreduje na tak način. Javnemu uslužbencu, ki bi se na novo zaposlil v javnem sektorju, a že ima izkušnje na primerljivih delovnih mesto, pa bi lahko ob zaposlitvi določili višji plačni razred od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva.

Delovna uspešnost po novem ne bi bila več razdeljena na redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ampak bi bila le ena. Zanjo naj bi namenili tri odstotke sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev, predvideni pa so še nekateri drugi viri (prihranki, sredstva projektov). Kriterije za določitev delovne uspešnosti bi podrobneje določili s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija