Na Upravi RS za pomorstvo so nam potrdili, da so bili ob nedavni nesreči na železnici in izlitju kerozina obveščeni, saj je obstajala verjetnost, da se preliti kerozin prelije v reko Rižano in posledično tudi v morje. Kot so pojasnili, je Center za obveščanje takoj aktiviral vse pristojne službe, vključno z VGP Drava, kjer so zadolženi za čiščenje vodotokov. Ti so takoj vzpostavili nadzor nad Rižano, na področju koprskega pristanišča pa nadzor izvaja Luka Koper.

"Uprava RS za pomorstvo je aktivirala dežurno Službo za varovanje obalnega morja (SVOM), ki je bila v pripravljenosti za morebitno posredovanje na morju. Po našem protokolu smo obvestili Varnostno nadzorni center v Luki Koper, ki ima tudi službo za varovanje morja. Ta bi najprej poskusila preprečiti razlitje kerozina iz reke Rižane v morje z baražami. V kolikor bi prišlo razlitje do morja, bi ga SVOM z baražami zajezili na ustju reke Rižane," o scenariju, kako postopati v primeru, če bi kerozin prišel v reko, pojasnjuje vodja sektorja za varovanje obalnega morja Arturo Steffe (na fotografiji zgoraj). Kot dodaja, so pri sanaciji področja s svojimi strokovnjaki za razlitja sodelovali z regijskim štabom civilne zaščite in jim ponudili svojo opremo - oljne posnemalce, tako imenovane skimmerje, pivnike, vpojne kocke in drugo.

"V primeru razlitja večje količine kerozina v morje, bi bilo za čiščenje ključnega pomena zajezitev samega razlitja na ustju reke Rižane. V kolikor oprema Luke Koper in SVOM ne bi zadostovala, bi se aktivirale enota in oprema civilne zaščite za večja onesnaženja. Za odpravljanje posledic razlitja na morju bi se uporabilo metodo čiščenja kot za vsa ostala olja, vendar bi bile posledice na obali manjše kot v primeru razlitja težkega olja ali nafte," še pravi Steffe.

Zanimalo nas je tudi, kako v takem primeru poteka monitoring na morju oziroma kakšen je protokol ob tovrstnih nesrečah. Na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP) so sicer eni od izvajalcev nacionalnega monitoringa morja, a monitoring morja v taki obliki ne pokriva akutnih onesnaženj, temveč je namenjen spremljanju stanja.

"Onesnaženje bodo najprej zaznali v podtalnici in v reki Rižani, šele kasneje bi lahko prišlo do morja, kar upamo, da bodo lahko preprečili," pravi tamkajšnja znanstvena sodelavka Janja France, ki pojasnjuje, da imajo onesnaženja z naftnimi derivati nedvomno zelo velik negativen učinek tako za morske organizme kot za ljudi, saj gre za rakotvorne snovi. "Poleg tega ima z naftnimi derivati onesnaženo morje dolgotrajne posledice za turizem, če gre za onesnaženje večjih razsežnosti, kar lahko spremljamo v medijih po vsaki večji nesreči z onesnaženjem na morju," še dodaja Francetova.