Vlada ta teden znova ni dala soglasja k imenovanju Lidije Tičar Padar za vršilko dolžnosti direktorice Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), kot je predlagal upravni odbor agencije, za po vrhu pa je še sklenila, da se v upravnem odboru agencije zamenjajo štirje predstavniki ustanovitelja. Odzvala se je Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS), med podpisanimi je tudi ZRS Koper, ki je na ministrstvo poslala protestno izjavo s pozivom, da upošteva slovensko strokovno javnost na področju znanosti in raziskav.
KADROVSKI CUNAMI TUDI V ZNANOSTI: Upravni odbor ARRS dvakrat izbral kandidatko, vlada vsiljuje svojega
Koper
Vlada je v četrtek sklenila, da se v upravnem odboru ARRS kot predstavniki ustanovitelja razrešijo Emilija Stojmenova Duh, Tonček Kregar, Jana Kolar in Justina Erčulj, vsi imenovani na predlog ministrstva, pristojnega za znanost. Do izteka mandata, do 17. oktobra 2024, pa se v upravni odbor agencije, prav tako na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, imenujejo nadomestni člani Igor Emri, Gabrijela Horvat, Fidel Krupić in Tina Tomažič.
Vlada je sicer pred tednom dni predčasno razrešila direktorja ARRS Roberta Repnika, in sicer s 30. januarjem. Repnik je namreč v začetku decembra zaradi zdravstvenih razlogov podal odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja. Prejšnji teden je vlada tudi sklenila, da za vršilko dolžnosti direktorja ne imenuje Lidije Tičar Padar, kot je predlagal upravni odbor agencije, pač pa je upravnemu odboru naložila, da ji v čim krajšem času predlaga v imenovanje novega kandidata za vršilca dolžnosti direktorja ARRS.
Upravni odbor je po četrtkovi zavrnitvi na seji vlade ponovno presojal kandidature in v ponedeljek ponovno izbral isto kandidatko. Tičar Padarjevi je sicer podporo ta teden izrazila tudi Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS). Ob tem so v koordinaciji pozivali k ureditvi razmer na ARRS, na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa so se včeraj obrnili s protestno javno izjavo.
"V tem mandatu je že nekajkrat poseglo v avtonomnost slovenskega znanstveno raziskovalnega sistema z zavrnitvijo soglasja k imenovanjem strokovnjakov na vodstvene položaje in nameščanjem kadrov brez ustreznih strokovnih kompetenc. Tokrat je vlada na predlog ministrstva že drugič zavrnila kandidatko upravnega odbora ARRS za v. d. direktorice, ki bi po oceni članov upravnega odbora kot tudi KOsRIS lahko kompetentno prevzela vodenje ARRS do imenovanja novega direktorja s polnimi pooblastili, saj je več let opravljala funkcijo namestnice direktorja. Hkrati je brez potrebne obrazložitve razrešila članice in člane upravnega odbora ARRS, ki niso želeli podpreti kandidata ministrstva, in imenovala štiri nove. Z zamenjavo neposlušnih članov je tako ministrstvo odprlo pot za potrditev svojega kandidata za v. d. direktorja agencije. Kandidat ministrstva slabo pozna raziskovalni sistem in delovanje agencije, kar pa je ključno za vodenje tako zahtevne in za slovensko znanost še kako pomembne agencije. S posegi v imenovanje v. d. direktorja agencije se onemogoča normalno in strokovno neodvisno delovanje ARRS. Posledično sta ogrožena tudi izpolnjevanje pogodbenih obveznosti za izvajanje raziskovalne dejavnosti ter izvajanje rednih razpisov in priprave podzakonskih aktov v zvezi z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Slednje nas še posebej skrbi, saj je za to časa le nekaj mesecev," je zapisala KOsRIS, ki ostro protestira proti takšnemu razvrednotenju slovenskega znanstveno raziskovalnega sistema.
"Dogajanja na ARRS so sicer le ena od zadev, ki kažejo na način delovanja in kadrovanja trenutne vodstvene ekipe na ministrstvu. Predlogi ministrstva za ustanavljanje regionalnih akademsko-znanstvenih unij, ki naj bi se financirale iz proračuna, jasno kažejo na izkoriščanje sistema za zasebne ambicije posameznikov na ministrstvu, nepotrebno porabo proračunskega denarja namenjenega znanosti in nadaljnjo fragmentacijo slovenskega akademskega prostora. KOsRIS temu odločno nasprotuje in zavrača sprejetje zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU). Domačijsko delovanje se kaže tudi v imenovanju nadomestne članice v svet za znanost in tehnologijo, kjer se zdi, da je, bolj kot strokovne kompetence na točno določenem področju, pretehtala regionalna pripadnost," dodajajo, zato KOsRIS poziva ministrstvo, da upošteva slovensko strokovno javnost na področju znanosti in raziskav. "Pri imenovanjih na vodstvene položaje v slovenskem znanstveno raziskovalnem sistemu pa naj poskrbi za transparentnost ter hkrati zagotovi, da bosta pri kriterijih izbora v ospredju odličnost in strokovnost, ne pa osebne ali regionalne preference."
Med podpisniki protestne izjave je tudi Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper, katerega direktor prof. dr. Rado Pišot pojasnjuje, da je to pobuda, ki gre v zaščito avtonomije znanosti: "Namreč, upravni odbor, ki je bil zamenjan, je s svojim delovanjem poskušal preprečiti in zaščititi, da se politika ne bi vtikala v znanost. Zadovoljni smo, da se je z novim zakonom, ki je začel veljati z novim letom, očitno povečala avtonomija javnih znanstvenih raziskovalnih zavodov. Takšna ravnanja politike pa delujejo v nasprotju s tem."
Pišot sicer še dodaja, da poziva ni v celoti podprla rektorska konferenca. Pridružili se mu nista primorska in mariborska univerza, naj bi ga pa v prihodnosti podprla še ljubljanska in novogoriška univerza, pravi.
Upravni odbor ARRS v novi sestavi na čelo agencije predlaga Lainščaka
Upravni odbor ARRS v novi sestavi je sicer na današnji seji za kandidata v. d. direktorja agencije potrdil Mitjo Lainščaka. Vlada naj bi sedanjega vodjo odseka za kardiologijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota Lainščaka potrdila že danes, piše portal N1. Za Lainščaka so glasovali štirje novi člani upravnega odbora ARRS, preostala dva člana sta bila proti, eden pa je bil zaradi bolezni odsoten. Kot še piše portal, naj bi bil Lainščak kandidat državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitje Slavinca. Po sklepu upravnega odbora bo vodenje ARRS prevzel v ponedeljek.
Komentiraj
Zal smo v obdobju, ko se ne da zaupati skoraj nobenemu vec. Do vsake stvari je zato potrebna skepsa in velika mera kriticnosti. Sploh ko nam kaj vsiljujejo nosilci politicne in financne moci.