Na izolski občini odgovarjajo, da so od 265 pripomb upoštevali 127. "70 je bilo takih, v katerih so pobudniki predlagali širitev stavbnih zemljišč na kmetijska. Teh občina ni upoštevala in bodo predmet sprememb OPN, če se bodo občinski svetniki tako odločili," pravijo na Občini Izola. Ob tem dodajajo, da niso upoštevali pripomb večjih lastnikov nepremičnin, kot so DUTB, Heta in Gorenjska banka, ki so predlagali spremembo namenske rabe turističnih območij Delamarisa in Rude v stanovanjska območja brez predhodnega javnega natečaja.

Prav tako občina ni upoštevala pripombe Primorja v stečaju, ki želi na območju Arga in Ribe povečati delež stanovanjske pozidave za 70 odstotkov in dvig dopustne etažnosti iz P+2 na P+3, prav tako brez predhodnega natečaja.

Občina Izola: OPN so potrdile vse pristojne službe

Očitki civilne iniciative nadalje letijo na nesprejeti sklep občinskega sveta, da bo jeseni 2021 OPN ponovno odprt. A kot pravijo na občini, pred uveljavitvijo krovnega OPN ni dopustno sprejeti sklepa o spremembah po zakonu, bo pa to mogoče po uveljavitvi OPN.

Nadalje gredo očitki na račun tekstualnih in grafičnih delov OPN, ki naj ne bi bili usklajeni. Trditve na izolski občini zanikajo, saj je OPN potrdilo 28 pristojnih služb urejanja prostora oziroma vse pristojne: "Res pa je, da je med razgrnitvijo in sprejemom prišlo do sprememb zaradi uskladitve z zahtevami državnih služb. Predvideni so suhi zadrževalniki za izboljšanje poplavne varnosti Izole, in jih ob razgrnitvi OPN še ni bilo. Poleg tega je občina po uskladitvi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremenila 8,8 ha stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča na območju Splošne bolnišnice Izola."

V civilni iniciativi občini očitajo, da preveč obsežno spreminja prvovrstna kmetijska zemljišča v stavbna ob tem, da nezazidana stavbna zemljišča niso izkoriščena. "Spreminjanje kmetijskih zemljišč je z OPN predvideno samo v gospodarski coni, nova poslovna cona med tovarno Droga in hitro cesto. Pogoji nadomeščanja so bili podrobno usklajeni s kmetijskim ministrstvom in s skladom kmetijskih zemljišč ter predvidevajo krčenje zaraščenih kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v razmerju 1 : 1,8," navajajo na občini.

Šlo naj bi za projekt kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč, izolskih oljkarjev in izolskih vinogradnikov. "Za hektar nove poslovne cone bo občina zagotovila 2 hektara več novih kmetijskih zemljišč," poudarjajo na občini.

Kako se bodo opredelile črne gradnje na kmetijskih zemljiščih?

Civilno iniciativo nadalje zanima opredelitev petih črnih gradenj na kmetijskih zemljiščih v novem OPN. A na občini odgovarjajo, da v postopku ni dovoljeno posegati v pridobljene pravice lastnikov zemljišč:

"Govoriti o tem, da je možno v dveh letih, ki ju je med drugim zaznamovala tudi epidemija covida-19, narediti celotno analizo in uskladiti interese s predlaganimi 90 novimi kmetijami, je absurdno, še posebej, ker vemo, da so številne pobude špekulativne, z željo graditi stanovanjske hiše na kmetijskih zemljiščih pod pretvezo kmetije (primeri, kot je kmetija Bužekijan na Mali sevi)."

Gradiva so izdelana, pobudniki pa bodo po sprejemu OPN pozvani k predložitvi svojih predlogov za kmetije.

Občina Izola je po podatkih iz leta 2019 vodilna po gostoti poselitve na km2 in to kar 573 prebivalcev (ostala Slovenija 103). V občino se letno priseli 12 prebivalcev. Kot ocenjujejo v civilni iniciativi, staro mestno jedro in draga stanovanja kupujejo večinoma za počitniška, najemnih stanovanj za domačine ni, cene pa so visoke.

Na izolski občini odgovarjajo, da predmet prvega – krovnega OPN ni širjenje novih površin, namenjenih stanovanjski gradnji: "OPN ne širi stanovanjske pozidave, v starem mestnem jedru ne predvideva novih stanovanj. OPN ne določa in ne more določati cene stanovanj. OPN ne predvideva obsežne večstanovanjske pozidave (gradnje blokov), saj občina želi obdržati pomembna kmetijska zemljišča v dosedanjem obsegu – tako na območju zgornjega Jagodja kot v vinogradih med Livadami in hitro cesto."

Enako kot pozidave se v civilni iniciativi bojijo "trgovcev z novci – investitorji", saj menijo, da jim je OPN pisan na kožo. "Za vsako novo pozidavo 'trgovcev z novci' bo moral občinski svet, po predhodni uskladitvi z državnimi službami in javnostjo, sprejeti akt – občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). To so območja t. i. trikotnika v Simonovem zalivu, območje ARGO – ob dimniku, nekdanjega kompleksa Delamaris in ladjedelnice, območje Ruda – Merkur idr. Poudarjamo, da bo za ta območja treba predhodno izvesti javni natečaj," jim zagotavljajo na občini.

Bojijo se tudi za obstoj umetnikov, vrhunskih slikarjev in oljkarjev, ki bi lahko izginili, kot so izginili ribiči.

"Cilj OPN je preprečiti nastanek razmer, v katerih bo prostorska ureditev bodisi neveljavna bodisi tako nedoločna, da bo 'gojišče' za nepremičninske špekulante, ki najbolj ogrožajo 'dušo' Izole in njenega podeželja," zaključujejo na Občini Izola.