Nabiralci tartufov poznajo številne znake, ki jih vodijo do mesta, kjer bi utegnili biti tartufi. Navadno jih iščejo v bližini posameznih debel in na obronkih, dobra lokacija pa je običajno najstrožje varovana družinska skrivnost. Poznavalci "tartufosledniki" vsako leto naberejo od 100 do 200 kilogramov.

Tartufe pripravljajo sveže, posušene, namočene v olivno olje ali zmlete in posušene. Pri pripravljanju jedi vedno uporabljajo zelo majhne količine tartufov, tako zaradi njihove intenzivne arome kot zaradi visokih cen, ki jih dosegajo, saj v gastronomiji to dragoceno začimbo postavljajo na najvišji prestol.

Vinko Šavle, predsednik Društva tartufarjev slovenske Istre, nam je v pogovoru razložil, zakaj letos pripravljajo kar dva vikenda za Festival belega tartufa v Gradinu: "Italijani imajo več, celo cel mesec, Hrvati pa dva ali tri vikende. Drugi razlog, zakaj smo premaknili dogodek, je zaradi vremenskih nevšečnosti, saj sezona tartufov malo zamuja. Suša je imela tudi vpliv na tartufe. Je zelo občutlijv bio izdelek. Če en faktor v naravi zataji, se to pozna pri tartufu. Lahko ga primerjamo z gobami, s tem da ima tartuf trose, ki lahko ob večji temperaturi in suši zgorijo in tartufi se ne razvijejo."

"Leta 2005 smo ustanovili društvo tartufarjev Slovenske Istre, glavni razlog za to pa je bila sprememba zakonodaje, saj do lanskega leta lov na tartufe ni bil legaliziran. Sedaj se lahko pobira tartufe tudi pri nas. Imamo celo boljši zakon kot Hrvati. Oni namreč omejujejo tako bele kot črne tartufe. Pri tem moram povedati, da so beli tartufi bolj cenjeni in jih je več spomladi, črni pa so celo leto in jih je več. Nova zakonodaja točno opisuje lovno dobo. Jesen je sezona belega tartufa, ki je najbolj prestižen in ima svoj čar," je še dodal.

Italijani sicer obvladajo 90 % svetovnega tržišča s tartufi. V svoji novi, kreativni kuhinji uporabljajo tartuf pri vseh jedeh, od hladnih predjedi do sladic.