Letos so nagrade za življenjsko delo prejeli: Radica Slavković, Nives Počkar in Dragica Motik.

Prejemniki plaket za izjemno delo pa so dr. Jožko Lango, Polona Legvart, dr. Samo Kralj, Jelena Sitar Cvetko, dr. Aksinja Kermauner, dr. Tanja Možina in Andreja Duhovnik Antoni.

Slavnostna govorka je bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec, ki je v svojem nagovoru pohvalila poslanstvo pedagoških delavcev, ki ni običajno. "Vlogi vzgojitelja in učitelja sta v vsaki zdravi in v prihodnost usmerjeni družbi nepogrešljivi," je izpostavila.

Zbrane je ob koncu prireditve v imenu vseh nagrajenk in nagrajencev nagovorila še izr. prof. Jelena Sitar Cvetko, prejemnica nagrade za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. Nagrajenka, lutkovna režiserka in dramaturginja, je še posebej ustvarjalna pri svojem pedagoškem delu, pri predstavitvi domačih in tujih del, kjer s študenti preizkuša številne inovativne tehnike, ki porajajo izjemne estetske učinke. Njeno mentorstvo pri praktičnem delu z lutko je prispevalo številne estetske načine delovanja, kar se kaže v izjemnih komunikativnih predstavitvah, ki presegajo pričakovanja na področju lutk v visokošolskem izobraževanju in posledično seveda tudi v celotni izobraževalni vertikali.

Doc. dr. Aksinja Kermauner je prejemnica nagrade za izjemne dosežke na področju otrok s posebnimi potrebami, saj se že vrsto let na osebnem, strokovnem in znanstveno-raziskovalnem področju aktivno posveča razvoju inkluzivne pedagogike in promociji čim učinkovitejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v širšo družbo. S svojim raznolikim delom ruši stereotipe o osebah s posebnimi potrebami, pomembno prispeva k teoriji in praksi udejanjanja inkluzije pri nas in v tujini ter svoje znanstveno znanje vključuje v razvoj vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, njihovih prihodnjih učiteljev in širše javnosti doma in po svetu.

Ostali nagrajenci

Iz utemeljitev

Izr. prof. Jelena Sitar Cvetko je kot lutkovna režiserka in dramaturginja delala v številnih slovenskih poklicnih in nekaterih alternativnih lutkovnih gledališčih, režirala pa je tudi na Norveškem, v Srbiji, na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Je gostujoča predavateljica na tujih univerzah, kjer je tudi oblikovala njihove študijske programe na področju lutkarstva (Trst, Osijek …). Je ena izmed vodilnih lutkovnih pedagoginj v Evropi, hkrati pa velika umetnica s številnimi gostovanji in prestižnimi nagradami (ZDA, Kazahstan, Norveška, Velika Britanija …).

Jelena Sitar je v svojem umetniškem in pedagoškem delovanju vpeljala in razvila raznovrstne preobrazbe klasičnih oblik lutkovnega gledališča, od ročnih lutk, marionet in oživljenih predmetov. Še posebej je inovativna pri prezentaciji domačih in tujih del, kjer s študenti preizkuša številne inovativne tehnike, ki porajajo izjemne estetske učinke.

Razvijala je gledališko pedagogiko in svoj lasten model le-te, podkrepljen z gledališko pedagogiko angleške šole. Za gledališko pedagogiko je prejela prestižno mednarodno nagrado Grozdanin Kikot. Razvijala je lutko tudi kot komunikacijsko možnost pri pouku in širše – tudi z ranljivimi skupinami otrok in mladostnikov.

Njeno mentorstvo pri praktičnem delu z lutko je prispevalo številne estetske pristope, kar se kaže v izjemnih komunikativnih predstavitvah, ki presegajo pričakovanja na področju lutk v visokošolskem izobraževanju. Študentom predstavlja gledališče in lutke posebno doživeto in prepričljivo. Njihove predstavitve so v javnosti vedno toplo sprejete in visoko presegajo pričakovanja visokošolskih programov. Študente in diplomante, zaposlene v slovenskih vrtcih, vključuje v lutkarske festivale v Sloveniji.

Prva v Sloveniji je v predmete Lutkarstvo, Lutke, gledališče, film in Gledališče in lutka v razredu na študijskih programih Predšolska vzgoja in Razredni pouk vpeljala posebno obliko lutkovnega gledališča kamišibaj in njegove aplikativne možnosti v pedagogiki oz. v šoli.

Jelena Sitar Cvetko svojim študentom prinaša znanja o gledališču ne le iz literature, ampak tudi direktno z odra. V svojem dolgoletnem ustvarjalnem druženju z otroki si je nabrala dragocene izkušnje, da jih ustvarjalno deli z bodočimi vzgojitelji in učitelji. Kvaliteto njenega dela na področju visokega šolstva zagotavlja ne le njena gledališka izobrazba, pač pa vsa njena prehojena umetniška pot in nenehno raziskovanje na področju gledališke umetnosti.

Kot uveljavljena slovenska lutkovna ustvarjalka pomaga UP PEF pri razvoju umetniškega področja. Je pobudnica lutkovnega festivala slovenskih pedagoških fakultet PEFest. Ustanovila je prvo študentsko gledališče na Univerzi na Primorskem in s tem kulturno-umetniško obogatila univerzitetni prostor in tudi Obalo. Na fakulteti razvija nov umetniški študijski program Gledališka pedagogika.

Nagrajenka doc. dr. Aksinja Kermauner je na UP PEF zasnovala učne načrte in uvedla praktična izkustva doživljanja slepote skozi prvoosebno raziskovanje. Pri svojih predavanjih v pedagoški proces v največji možni meri vključuje svoje študente, saj so ob koncu predavanj iz predmeta z združitvijo teoretičnega znanja in prvoosebnega raziskovanja slepote in slabovidnosti zmožni dojeti posebnosti fenomena slepote in slabovidnosti. Študente vključuje v predstavitve dela na področju inkluzije tako, da z njimi pripravlja v javnosti odmevne projekte (številne razstave pripomočkov in tipank, akcije pomoči OPP itd.). Do sedaj je bila mentorica številnim diplomskim in magistrskim delom (več kot 100), somentorica in mentorica pri doktorskih disertacijah. Več njenih študentov je za zaključna dela dobilo različna priznanja.

Objavlja številne znanstvene in strokovne članke ter gradiva s tematiko otrok s posebnimi potrebami v domačih ter tujih revijah. Je avtorica 30 leposlovnih knjig za otroke in odrasle, za katere je dobila kar nekaj nominacij in nagrad, in dveh znanstvenih monografij.

Na znanstveno-raziskovalnem področju se aktivno posveča zlasti področju inkluzivne pedagogike in promociji čim uspešnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v družbo, zato vodi avtorske projekte za senzibilizacijo okolja ter popularizacijo znanosti Radovedni prstki, Sled do besed in Tipni slikopisi (2016-2020). Razstave prilagojenih pripomočkov, izdelki njenih študentov, so gostovale v mnogih krajih v Sloveniji in tujini. Razvila je avtorski pripomoček Knjiga v škatli - KnjiŠka za otroke s težavami pri branju.

Kot pisateljica veliko nastopa po slovenskih in zamejskih šolah ter vrtcih v organizaciji društva Bralna značka ZPMS, Društva slovenskih pisateljev, festivala Bralnic pod slamnikom, v organizaciji srečanja otroških in mladinskih pisateljev Oko besede ali samostojno

Nagrajenka je s svojim delom pomembno prispevala k uspešnemu razvoju UP PEF, univerzitetnega prostora in širše strokovne javnosti. Njeni vidni dosežki se kažejo pri razvijanju študijskih programov s področja tiflopedagogike in umeščanju področja v univerzitetni prostor. Je ena izmed vodilnih strokovnjakinj s področja tiflopedagogike, saj razvija znanstvene in strokovne podlage za nadaljnji razvoj te dokaj prezrte vede. Na strokovnem področju se njen prispevek kaže v dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalne prakse in pritegovanju študentov v vzgojno-izobraževalni proces z aktivnim delom in izkustvenim učenjem.