Premier, ki se je pogovora v Postojni udeležil v okviru vladnega obiska v Notranjsko-kraški regiji, je tako opozoril, da "tisti, ki so postavili neke ultimate, bodo pač morali narediti tisto, kar so obljubljali ali pa nekoliko splezati z drevesa, na katerega so šli".

"Nisem na potezi niti jaz niti Slovenska demokratska stranka. Mi smo sprejeli svoja stališča 9. januarja in ta so objavljena, nič se ni od takrat spremenilo, kar se nas tiče," je dodal predsednik vlade.

Hkrati je izrazil upanje, da bo prevladal razum in da se lastne vlade ne bo rušilo. Veliko zapletov in problemov je nastalo zaradi tega, ker je preveč ljudi preveč govorilo. Če bi nekateri premislili, preden so dali zelo vehementne izjave, ali bi poslušali še drugo plat, potem ne bi bili v takšni zapleteni situaciji, je dejal. Janša upa, da je v slovenskem političnem prostoru še vedno "toliko razuma in toliko zrelosti, da bomo v prihodnosti brez odlašanja in brez zamud naredili tisto, kar je potrebno narediti in za kar ne bo ne popravnega izpita ne podaljška".

Z uveljavitvijo zakona o stabilnosti bančnega sistema konec lanskega leta smo po premierovi oceni končno dobili instrument, s katerim je mogoče očistiti bančni sistem. Pričakuje, da bo, če bo vse teklo normalno, do sredine leta prvi val stabilizacije za nami in bodo tiste banke, ki so zdaj v krču, začele normalno delovati kot servis gospodarstva.

Pogled na vzhod

V drugi polovici leta se sicer v EU pričakuje okrevanje gospodarstva. "Samo od nas samih je odvisno, ali bomo sposobni ta svež veter, ki bo očitno zapihal v Evropi v drugi polovici letošnjega leta, zajeti v lastna jadra, ali pa se bomo takrat prepirali o tem, kdo jih bo dvigal, kdo jih bo držal in kam bomo usmerjali ladjo," je dodal Janša.

Glede Hrvaške je premier dejal, da bo ta vstopila v Evropsko unijo "zelo verjetno prvega julija tega leta".

V tujini zanimanja za vlaganja v Slovenijo ni ravno veliko, je priznal predsednik vlade, zato se je vlada lani odločila osredotočiti na določene manj zasičene trge, kot so Ruska federacija, Indija in Azerbajdžan.

Vendar tudi v teh državah vedo, kakšni so naši problemi, med katere sodijo problemi s kvalificirano delovno silo. Kot je poudaril Janša, številna tuja podjetja z področja avtomobilskega grozda ali kovinsko-predelovalne dejavnosti pri nas ne dobijo kvalificirane delovne sile. To je premier delno pripisal temu, da gre za poklice, "ki jih slovensko šolstvo v preteklih 15 letih z nekaj izjemami zelo zanemarilo".

Kot je dodal, bo vlada v četrtek odločala o soglasju k vpisom na dodiplomski študij, kjer bodo ponovno pred dilemo. Družboslovne in nekatere druge fakultete zahtevajo veliko število vpisnih mest, ker je od tega odvisno njihovo financiranje.

Če bo vlada to odobrila, bomo dajali denar za šolanje ljudi, ki v polovici primerov ne bodo dobili zaposlitve in jih bo potrebno prešolati ali pa bodo sami morali delati na področju, za katerega se niso izobraževali.

"Če pa bo vlada zavrnila to, kar mislim, da bi morala zavrniti ali pa vsaj do neke mere dodatno omejiti," bo, kot se izrazil Janša, "velik vik in krik v strehi, češ da se omejuje svobodo izobraževanja". To nesorazmerje med potrebami po znanju in ponudbo izobraževalnega sistema je premier tudi izpostavil kot enega velikih strukturnih problemov.

Več iz rubrike Politika:

Erjavec, Virant, Novakova in Bogovič odšli v tišini

Na potezi ali v zagati?

Šesti obisk vlade po regijah!