"Pravo EU je nad nacionalnimi zakoni, ni pa nadrejeno ustavam držav članic. Nobena EU institucija nima pravice, da katerikoli članici nalaga nekaj, kar je v nasprotju z njenim ustavnim redom," je premier odgovoril na vprašanje o vse večji napetosti glede primarnosti prava EU med državami, med drugim Poljsko, Madžarsko in Nemčijo, ter institucijami EU.

Če je problem z določenim zakonom ali dogajanjem v katerikoli državi članici, obstajajo legalni mehanizmi oziroma postopki, ki jih lahko sproži Evropska komisija, je poudaril premier. "To se je vseskozi dogajalo in na koncu vedno dobimo pravno odločitev, ki jo moramo vsi upoštevati in spoštovati," je dejal.

Najnovejše dogajanje v zvezi z napetostmi okrog spoštovanja prava EU je po njegovih besedah zaskrbljujoče in terja od vodstev vseh držav članic resen in odgovoren odziv. Odgovornost vseh je, da skozi poglobljen pogovor sprejmemo rešitve, ki bodo najboljše za Evropejke in Evropejce, predvsem pa za prihodnost EU. Pri tem je izpostavil, da je potrebno razumevanje zgodovinskih okoliščin ter izhodišč posameznih držav članic.

To je poudaril tudi v odgovoru na vprašanje, ali je pametno braniti formalno neodvisnost sodnikov v nekdanjih komunističnih državah, ne da bi temeljito preučili položaj, kot to počne Evropska komisija. Po premierjevem mnenju mnogi ne razumejo, nekateri pa tudi ne vidijo potrebe po razumevanju zgodovine, kulturnih in političnih posebnosti držav, ki so vstopile v EU po letu 2004.

"To jim onemogoča, da bi resnično razumeli dejansko stanje, kaj je potrebno za premagovanje totalitarizma in kaj so izzivi, s katerimi se spoprijemamo. EU mora razumeti, da ne ustreza in ne more ustrezati vsem enako. Imamo skupen cilj, vendar morajo biti poti do njega drugačne, če želimo, da ga vsi dosežejo, saj izhodišča niso enaka," je izpostavil premier.

V pogovoru za PAP je spregovoril tudi o slovenskem sodstvu. "Zaradi neizvedene lustracije so v sodstvu ostali vsi sodniki, ki so sodili v prejšnjem režimu, ki je grobo kršil človekove pravice. Zločinci, ki bi morali odgovarjati za svoje zločine, ostajajo na prostosti. Zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov je pravica mnogim odrečena," je poudaril.

"Bistvena težava je v tem, da se je skozi tranzicijo vzpostavil sistem prvorazrednih in drugorazrednih državljanov ter sistem ščitenja privilegijev elit, pri čemur sodstvo na žalost igra pomembno vlogo. Vzpostavitev enakosti pred zakonom je absolutni pogoj za normalno delovanje demokratične države," je dejal Janša.

Glede reforme slovenskega pravosodnega sistema je povedal, da mora biti slovensko sodstvo najprej in predvsem sposobno resne refleksije celotne situacije in samokorekcije. Veliko bi k dvigu zaupanja in ugleda sodstva pripomogla javnost obravnav, morda tudi neposredni prenos obravnav preko spleta. Javnost vseh sodnih vpisnikov in dosledno izvajanje odgovornosti sodnikov za njihove odločitve bi v sodni sistem vnesla preglednost in nadzor javnosti nad delovanjem sodnega sistema. Kot zgled za reformo je izpostavil Slovaško.