Posamezne iniciative in organizacije so predvsem v državah nekdanje SFRJ upravičence v zadnjem času opozarjale, da se rok za vložitev prošnje izteka, a nekateri predstavniki izbrisanih so že takrat menili, da večjega navala prošenj v zadnjih dneh pred iztekom roka ni pričakovati.

Po zakonu o odškodninski shemi za izbrisane, ki naj bi ga vlada obravnavala v četrtek, bo do odškodnine upravičenih nekaj več kot 10.000 od skupaj 25.671 izbrisanih, ocenjuje notranji minister Gregor Virant. Upravičenec bo izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki ima urejeno dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo.

Po Virantovih zagotovilih osnovne rešitve v zakonu ostajajo nespremenjene. Osnutek tako še vedno predvideva, da bodo izbrisani lahko dobili po 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa, če se s tem ne bodo strinjali, pa bodo lahko tožili državo, a bodo lahko dobili največ 2,5-krat višjo odškodnino, kot bi jim pripadla s predvidenim pavšalom.

Najnovejši predlog zakona vsebuje le določene redakcijske oziroma tehnične spremembe. Med drugim znižuje višino sredstev za ministrstvo za vzpostavitev evidence o odločitvah in izplačilih odškodnine s 300.000 na 60.000 evrov. Jasneje je tudi urejeno vprašanje zastaranja terjatev za plačilo denarne odškodnine v sodnih postopkih. Določeno je namreč, da zastaralni roki tečejo na novo. Po splošnih obligacijskih pravilih bi sicer odškodninski zahtevki zastarali.

Predstavniki izbrisanih se sicer s predlogom zakona ne strinjajo in so že napovedali, da bodo pravico še naprej iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, na katerega so že vložili tudi nove tožbe.