V letu 2022 je Splošna bolnišnica Izola ustvarila za 69,4 milijona evrov prihodkov in 68,7 milijona odhodkov. Končni poslovni rezultat po odbitku davka od dobička znaša 613.000 evrov. Poslovni rezultat je bil pozitiven deveto leto zapored, je poudaril direktor Radivoj Nardin in zatrdil, da so dosegli vse cilje na vseh področjih. Za naložbe so porabili 8,4 milijona evrov, skoraj vse iz lastnih sredstev, od ministrstva za zdravje so prejeli manj kot 9000 evrov.

3,6 milijona so vložili v nepremičnine in 4,4 milijona v opremo. Najdražja je bila obnova v hodnikih A in B, za to so odšteli skoraj 1,9 milijona evrov. Znaten strošek je bila tudi ureditev prostora za pranje in sterilizacijo vozičkov. Začeli so z naložbo v oddelek za infekcijske bolezni, ki je skupaj vredna približno 2,5 milijona evrov in bo predvidoma zaključena marca letos. Čakajo le še na uporabno dovoljenje.

Letos se bo začela obnova prostorov za patologijo in citologijo, ki bo po Nardinovih napovedih končana sredi poletja. Za to so namenili 3,2 milijona evrov. Razširili in dodatno opremili bodo tudi prostore za radiologijo. Dobili bodo novo opremo za računalniško tomografijo (CT), magnetno resonanco in angiografijo. To naložbo bo sofinanciralo ministrstvo za zdravje v višini 1,1 milijona evrov.

Direktor je obljubil, da bodo tudi letos poskusili doseči vse cilje, a je opozoril, da bodo zaradi novega načina obračunavanja storitev in zaradi višanja plač v zdravstvu na slabšem kot lani. "Leto bo težko in če pridemo z živo glavo ven, bomo zelo veseli," je dejal članom sveta zavoda.

Glede pomanjkanja osebja je Nardin dejal, da vsi sanjajo o dodatnih 50 ali 100 medicinskih sestrah, 20 vzdrževalcih in o dodatnih informatikih, ampak jim zaradi omejitev v sistemu plač ne morejo ponuditi tako dobrih pogojev, kot jih lahko dobijo drugje. Dodaten odliv delavcev zdravstvene nege pričakujejo zaradi odprtja novega doma za starejše v Kopru.

Pri zdravniškem kadru nimajo več težav, saj so zapolnili prosta delovna mesta na urologiji, kardiologiji, pediatriji in ginekologiji. Dermatologija je še naprej težava. Direktor je dejal, da je to zelo dobičkonosna dejavnost in vsi specializanti odidejo v zasebni sektor.

Svet zavoda se je seznanil tudi z izdanimi soglasji za delo pri drugem delodajalcu. Lani so jih odobrili več kot 70, največ kirurgom. Nardin zagotavlja, da v bolnišnici vsi poleg rednega dela opravljajo tudi nadure, sicer jim soglasja ne bi dal. Dodal je, da zahtevajo od drugega delodajalca tudi plačilo deleža stroškov za izobraževanje teh zdravnikov.

Nardin je povedal še, da se je zataknilo pri organizaciji mobilne paliativne oskrbe na domu, ki so jo nameravali vzpostaviti aprila. S tem so želeli sprostiti postelje, ki jih dolgo zasedajo neozdravljivo bolni, slednjim pa omogočiti preživljanje zadnjega dela življenja doma. A za dejavnost niso dobili izvajalca. Kot je dejal direktor, delavci za to niso motivirani, saj bi bili plačani manj kot za druga dela.