"Ko prebiram novice glede izolske bolnišnice moram predstaviti svojo izkušnjo, ki na žalost ni pozitivna v vseh pogledih," svojo pripoved začenja bralec, čigar ime hranimo v uredništvu. Julija lani je bil po padcu na delovnem mestu pripeljan na urgentni oddelek Splošne bolnišnice Izola. "Osebje prijazno, sprejet takoj, poslan na slikanje, kjer so po mojem opisu bolečine in pregledani sliki poškodbe postavili diagnozo, da je desna roka utrpela močan udarec in da je močna bolečina vzrok tega, saj je kost videti nepoškodovana," pripoveduje sogovornik.

V roku enega tedna je bil nato naročen na punktiranje komolca. "Kljub moji omembi, da me rama še vedno zelo boli, so mi podali spet isti odgovor, da je rama, ko pride do te poškodbe zelo boleča in da zdravljenje poteka dlje. Dodali so mi še dodatne protibolečinske tablete in priporočali počitek, led, zdravila," pravi poškodovanec, ki je bil v tem času na bolniškem staležu.

Po treh tednih in dveh močnih protibolečinskih terapijah je šel nazaj na delovno mesto, kjer pa je "zdržal" le slab teden, pa še to z zelo omejeno delovno funkcijo, a si je kot vodja strežbe lahko delovno nalogo olajšal z deli, kjer ni uporabljal desne roke zaradi bolečine, ki je bila še vedno močna.

"Operacija ni več smiselna"

"Po mesecu in enem tednu dni od poškodbe v avgustu proti večeru roke sploh nisem mogel več premikati in sem takoj odšel na urgentni oddelek v Izolo," pripoveduje bralec in nadaljuje: "Sprejem in cel postopek spet super, ampak ko sem sedaj po drugem slikanju spet sedel v ordinacijo pred drugega urgentnega zdravnika, mi ta pove, da imam zlomljeno ključnico, ki pa ni narave nove poškodbe, za kar imam dokazilo (izvid), in da je poškodba stara kakšnen mesec ali dva, da operacija ni več smiselna, saj se je ključnica že nekako začela celiti."

Z začudenjem ob tej diagnozi zdravniku pove, da je bil v SBI sprejet pred dobrim mesecem, slikan in da poškodbe niso videli. "Zdravnik je takoj pridobil slike iz prve obravnave na urgentnem centru in bil zelo začuden, da zloma ključnice takrat niso videli," svojo izkušnjo opisuje sogovornik, ki je po tem pregledu dobil opornico, nova protibolečinska zdravila in ponovno odprt bolniški stalež.

Izvidi, ki nam jih je posredoval bralec.

"Sedaj po dveh velikih fizioterapijah sem boljše, ampak rama nikakor ni, kot je bila pred poškodbo," pojasnjuje bralec. Kot pravi, zdaj vidi, kaj je napaka pri prvem sprejemu na urgenci potegnila za seboj. "Če bi na prvi obravnavi zlom videli, bi bila rehabilitacija veliko krajša in tudi veliko manj boleča, kot se je zgodilo v mojem primeru," še ugotavlja.

Zaradi nezaupanja v stroko v izolski bolnišnici se je bralec, ki sicer živi na Obali, odločil, da rehabilitacijo opravi v svojem domačem kraju. Kot pravi, se počuti dosti boljše, a rame niti po šestih mesecih od nastale poškodbe še ne more fizično obremenjevati.