Rojčeva je povedala, da se je referendum o ustavni reformi, po kateri se bo število članov italijanskega parlamenta s sedanjih 945 zmanjšalo na 600, izšel po predvidevanjih. "Vedeli smo že vnaprej, da ne bo zmagal 'ne'," je priznala. Glede na izide s 75 odstotkov volišč je zmanjšanje števila članov poslanske zbornice s 630 na 400 in senata s 315 na 200 podprlo 69 odstotkov volivcev.

Senatorka je opozorila, da je o ustavni reformi odločila približno tretjina Italijanov glede na to, da je bila udeležba na referendumu nekaj čez 50 odstotkov. Izpostavila je, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina najvišji odstotek glasov proti reformi, več kot 40 odstotkov, s čimer "smo dali močan znak, da se ne strinjamo s takšnim rezom". Izid referenduma po njenih besedah pomeni, da se bo zmanjšala možnost, da bi slovenska narodna skupnost svojega predstavnika v Rimu izvolila tako kot doslej - da bi jih ena od levih strank na svoji listi uvrstila na izvoljivo mesto.

To pomeni, da se bodo morali zdaj znotraj bodočega volilnega zakona boriti za to, da jim država olajša zastopstvo, kot to predvideva 26. člen zaščitnega zakona, ki po 20 letih še vedno ni uresničen, je dejala Rojčeva. Pri tem računajo na podporo matice, ki je po njenih besedah vedno podprla njihove zahteve po udejanjanju pravic, ter Demokratske stranke in tistih sil, ki vedo, kaj za narodno skupnost pomeni predstavništvo v Rimu.

Rojčeva je izpostavila pomanjkljivost ustavne reforme, po kateri nobena manjšina nima nobenega jamstva, da bo imela svoj glas in pravico, da izpostavi svoje mnenje, kar je po njenih besedah ustavno nesprejemljivo. Italijanska ustava, zlasti njen začetek, namreč pravi, da ima vsakdo pravico, da izrazi svoje politično mnenje. Zdaj se bo bila huda bitka za ohranjanje parlamentarne demokracije in treba bo biti zelo pozoren, da ne bomo začeli drseti proti oligarhiji, je še menila Rojčeva.