Župani slovenske Istre in poslanci iz kluba istrskih poslancev so enotni v želji po rešitvi problema, ki je postal še posebej pereč po junijskem iztirjenju vlaka in razlitju kerozina, je na novinarski konferenci po današnjem srečanju pojasnil Bržan. Kot je spomnil, je slovenska Istra edina slovenska pokrajina, ki nima dovolj vode, zato dodatni vodni vir potrebujejo čim prej.

Po omenjenem izlitju je država sicer ustanovila delovno skupino za določitev dodatnega vira, katere rezultat pa je le projektna naloga, ki naj bi bila izdelana v roku 21 mesecev in s katero se po njegovem odločitev o vodnem viru dejansko prelaga na precej oddaljeno časovno obdobje, je dodal koprski župan. Kot je še spomnil, nihče od danes prisotnih ni imel možnosti odločanja o dodatnem vodnem viru, ko je bil za to še čas.

Zaradi vsega naštetega so se istrski župani odločili, da sami podajo svoj predlog dodatnega vodnega vira: "Odločili smo se za lokacijo Malni, ki je bila že desetletja nazaj podrobno preučena in dokazano lahko zagotovi zadostno količino vode za območje slovenske Istre."

Nobena od možnih rešitev ne bi bila napačna, je pa izbira Malnov po Bržanovih besedah "najbolj smotrna, najbolj smiselna in tudi najhitreje izvedljiva".

Vir iz Malnov bi zagotovil okoli 500 litrov vode na sekundo. Za omenjeno varianto bi bilo treba speljati za okoli 40 kilometrov cevovodov, skupna vrednost projekta pa bi bila med 50 in 60 milijoni evrov. Njihov predlog in tisti delovne skupine se sicer ne izključujeta, je poudaril Bržan. "Oboje se lahko pelje vzporedno," je dodal.

Bržan verjame, da bodo o tem uspeli prepričati tudi pristojne na ministrstvu, sicer pa bo za projekt potrebna politična volja.

Glede kritik vodstva postojnskega vodovodnega podjetja Kovod o izbrani varianti Malni pa je koprski župan zatrdil, da "odločitev o zagotavljanju pravice do dobave vode do naših prebivalcev ne sme temeljiti na interesih vodovodov".

Konkretno se župani zavzemajo za sprejem interventnega zakona, ki bi določil način (so)financiranja projekta, definiral postopke za pridobitev služnosti in podobno, pri čemer Bržan verjame, da bodo tudi istrski poslanci uspeli prepričati svoje kolege o sprejemu zakona.

Branko Simonovič

Če ne bo šlo drugače, bi gradnjo lahko financirale tudi štiri istrske občine same "v časovnici, ki si jo pač lahko privoščimo" t.j. do okoli milijona evrov na leto odplačevanja oz. financiranja projekta. Cena vode za uporabnike pa naj se ne bi spremenila.

Kot je povedal predsednik kluba istrskih poslancev Branko Simonovič (DeSUS), je primer Magne pokazal, da bi se dalo potreben zakon sprejeti v pol leta. Obenem je poudaril, da je nedopustno, da je slovenska Istra danes odvisna od uvoza vode iz Hrvaške.

Simonovič je še ocenil, da je že samo glasovanje o tem, da se opravi razpravo o dodatnem vodnem viru, "dokaz, da je posluha in interesa pri ostalih poslancih, da se do tega pride".