Nihala je med AGRFT in novinarstvom, vendar ji je materinstvo prekrižalo študijske načrte. Po Atlasu je delo vodičke opravljala še za Generalturist za angleške in avstrijske goste. Bila je še predstavnik, komercialist pomočnik direktorja za angleške in nemške agencije ter Kvarner Express.

Mnogi te poznamo kot zelo hiperaktivno žensko, animatorko, zato nas je malo presenetilo, da si se odločila sedaj za upokojitev? Kako je padla odločitev?

Moje razmišljanje je bilo tako, da bom delala, dokler bom zdrava in da ne bom šla nikoli v pokoj. Vendar so se pripravili sedaj taki zakoni, ki te ovirajo; začneš razmišljati, da boš finančno le potreboval neko pokojnino. Zato sem se odločila, da ujamem zadnji vlak in odidem v pokoj. Odločitev je padla septembra, ko sem se za sedem dni umaknila na grški otok po zelo intenzivnem delovnem letu. Tam sem ugotovila, da znam uživati tudi v samoti. Tako je to.

Vemo vsi za tvojo delovnost, vendar vemo tudi, da znaš uživati življenje. Kaj boš sedaj počela?

Ugotavljam, da imam že sedaj kup načrtov tudi za takrat, ko bom v pokoju. Tudi takrat bom delala podobne reči kot sedaj, vendar bom mogoče bolj selektivno izbirala, kaj početi. Zanimajo me kulinarika, vina, otroške zabave, pa tudi humanitarne zadeve. Sodelujem že veliko let z Eurofestom, marinami in podobnimi zadevami.

Sodeluješ veliko tudi na humanitarnem področju. Misliš, da je sedaj tudi neka kriza srčnosti, poleg finančne krize?

Jaz mislim, da je ta kriza srčnosti vedno obstajala. Vedno smo se delili ljudje na tiste, ki smo delali tudi brezplačno za ljudi in tiste, ki so se v takih časih finančno okoriščali. Vedno sem bila na voljo ljudem, ki rabijo kakšno pomoč, ali za dobrodelne dogodke, ki jih tudi vodim z veseljem.

Tvoj konec leta bo ponovno delaven. Kaj pripravljate letos?

Mi pričnemo pripravljati silvestrovanje že takrat, ko se le-to konča. Takrat povlečemo črto in naredimo neka opažanja, se pomenimo in že rezerviramo izvajalce za naslednje leto. Damo skupaj ideje, kaj bi lahko ponovili in kaj spremenili naslednje leto. Nekateri izvajalci so rezervirani že januarja za december.

Vedno se skuša izumiti nekaj novega na področju zabave in turizma, morda pa smo pozabili na našo kulturno dediščino in stvari, ki nas vsakodnevno obkrožajo …

Jaz mislim, da smo mi v Life Classu dali vedno veliko poudarka na avtohtonost. Naše dnevne aktivnosti so močno povezane s krajem, saj animatorji vodijo bodisi s kolesi ali peš turiste po naši bližnji okolici. Nordijska hoja je tudi zelo priljubljena. Vsak ponedeljek imamo slovenski večer, kjer lahko turisti spoznavajo lokalne proizvajalce, tako oljkarje kot vinarje, ljudje lahko srečajo domače proizvajalce, oni pa lahko predstavijo svoje izdelke. Imamo tudi našo glasbo, Denis Novato, šampion v diatonični harmoniki, potem so tu tudi Šavrinski godci in drugi. Pridejo in nam predstavijo praktično vse praznične pesmi Istre. To je zelo pestro. Na teh večerih tudi gostje prepevajo pesmi. Navsezadnje tudi ko gremo v Španijo, gremo pogledati flamenco, v Turčiji orientalne plese in podobno. Tudi mi imamo kaj za pokazat.

Pa imaš že kakšnega naslednika?

Moja dva sodelavca sta po letih dokaj mlajša, vendar imata že veliko izkušenj. Smo majhen team, vendar smo naredili že dokaj velike stvari, kot je Full moon party. Morda bom nastopila zgolj še kot opora, ker znam še malo bolj avtoritativno nastopiti, sicer pa imam zaupanje vanje, da bodo uspeli izpeljati vse, kar si bodo zadali.

Ta božična tržnica se nekako vrača, v prejšnjih letih ni bila tako prisotna na našem koncu, mar ne?  

Tukaj te moram popraviti, Portorož je v 90. letih imel tržnico čez cel Portorož, tako so se hotelske hiše dogovorile med seboj. Vendar so se kasneje časi spremenili, manj je bilo ljudi, ki so si želeli sodelovati, vendar se to sedaj vrača. Sedaj imamo 27 miz z domačimi izdelki, videomaping in drugo. Če se bomo držali tega načela, da skušamo letos podariti našim prijateljem in sebi domače proizvode, mislim, da smo naredili veliko dobrega. Naša tržnica bo odprta vsak dan od 15. do 19. ure, ob petkih in sobotah, vključno s petim januarjem.

Zadnjič, ko sva se pogovarjala in smo objavili tiste stare slike z žurkami iz 80. let, je bil zares velik odziv. So te ljudje kaj poklicali?

Res je, veliko ljudi me je poklicalo in želeli so celo izvedeti, če bomo kdaj to ponovili. Ta arhiv slik je neizmerno bogastvo, že od malih nog zbiram fotografije, morda tudi zato, ker me je tako moj oče naučil. Padle so različne ideje, razmišljam tudi o tem, da bi imeli kakšna tematska srečanja ali celo razstavo. Videla sem sicer zanimive zadeve v Krajinskem muzeju Koper, kjer je razstavljal fotograf Bombek. Ponujala sem sicer fotografije in drugi material Turistici, vendar pravega zanimanja ni bilo, tako da ne vem, morda se bom obrnila na Ljubljano. Hoteli so bili renovirani in marsikaj so vrgli stran. Razmišljam, da bi sodelovala tudi z Albertom Pucerjem, ki ga globoko cenim, in ponudila kaj mojega materiala tudi arhivu. Mislim, da se bom pozabavala tudi s te plati, da uredim te zadeve, ker se mi zdi vredno. Ogromno je bilo tudi pomembnih projektov, kot so Mednarodne igre mladih, veliko je tega slikovnega materiala.

V sebi združuješ to kulturno, duhovno plat, po drugi strani pa privre na plano včasih tudi ta hedonistična plat. Še vedno pogrešaš tiste prave žurke, kot so bile včasih?

Pogrešam, seveda pogrešam. Rada žuram, rada plešem, rada se zabavam v pravi družbi. Mislim, da tudi ta kriza, ki je sedaj nastala, nas bo toliko streznila, da se bomo znova začeli obračati malo nazaj. Kot prvo bo družina zaživela, kot drugo soseska, ker ni več toliko denarja, da bi odšli drugam. To družabno življenje bo prišlo nazaj, tudi način zabave. Navsezadnje gre vse v valovih, se ciklično ponavlja. Zanimivo je bilo videti, recimo, minuli teden, da si ljudje tudi ob polni luči zaželijo nekega plesa, čeprav so to bili Italijani, ki so bolj dovzetni za to. Manjkajo kakšne dve ali tri dobre tematske zabave v letu. Upam, da se bodo znova vrnile.

Več iz rubrike Intervjuji:

Maya Shalaby: "Kljub bombnim napadom se počutim varno!"

Marko Brecelj: Še en oh!

Zidar: "Vino je neskončna zgodba"