Iranski zunanji minister Džavad Zarif je danes zatrdil, da je njegova država izvedla raketna napada na letalski oporišči v Iraku, ki gostita ameriške in koalicijske vojake, v samoobrambi in si ne želi vojne. Po navedbah iranskih virov naj bi bilo v napadih z 22 raketami ubitih 80 ljudi. Med Iračani žrtev ni bilo, ZDA pa poročil o tem ne navajajo. Pet raket je padlo na bazo v Erbilu na kurdskem severu države, 17 pa na letalsko bazo Al Asad kakih 160 kilometrov severozahodno od Bagdada v provinci Anbar. Slednja velja za eno največjih v Iraku. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes v televizijskem nagovoru narodu dejal, da je Iran z obstreljevanjem oporišč ameriške vojske v Iraku "dal klofuto" ZDA, ki jih je označil za sovražnico Irana. Kot cilj pa je izpostavil končanje ameriške navzočnosti na Bližnjem vzhodu.
IRANSKI VRHOVNI VODITELJ AJATOLA ALI HAMENEJ: "Američani so prinesli vojno in uničenje" (FOTO, VIDEO)
Svet
Džavad Zarif
Poudaril je, da "tovrstna vojaška akcija ni dovolj", ko gre za tako pomemben incident, kot je umor vplivnega iranskega generala in poveljnika elitnih enot revolucionarne garde Al Kuds Kasema Solejmanija.
"Kar je pomembno je, da se mora končati pokvarjena prisotnost ZDA v regiji," je dejal Hamanej. "Američani so regiji prinesli samo vojno in uničenje," je poudaril po poročanju tujih tiskovnih agencij. Dodal je, da je Iran "opremljen proti nasilnežem sveta" in da mučeništvo ubitega generala kaže na "živost iranske revolucije v svetu".
BREAKIKG: US Casulties Reported After Iran Strikes US Bases In Iraq - https://t.co/9OLAzSgqjP
— Breaking911 (@Breaking911) 8 January 2020
pic.twitter.com/gxyJ243pO2
Tudi iranski predsednik Hasan Rohani je poudaril namero, da preženejo ameriško vojsko z Bližnjega vzhoda. "Vi ste s Solejmanijevega telesa odrezali njegovo roko, vaše noge pa bodo odrezane iz regije," je po poročanju iranskih medijev dejal na srečanju vlade.
General Solejmani je bil po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa ubit minuli petek v napadu ameriškega drona na bagdadskem letališču.
Po napadu je Hamenej napovedal ostro maščevanje.
"Ne želimo si eskalacije ali vojne, se pa bomo branili pred agresijo," je prek Twitterja sporočil iranski zunanji minister Zarif. "Iran je sprejel in izvedel sorazmerne ukrepe v samoobrambi v skladu z 51. členom listine ZN, s tem ko je napadel oporišče, s katerega je bil izveden strahopeten oborožen napad na naše državljane in visoke predstavnike," je še dodal.
Iranska revolucionarna garda je pred tem sporočila, da je bil napad maščevanje za smrt vplivnega iranskega generala in poveljnika elitnih enot revolucionarne garde Al Kuds Hasema Solejmanija.
Iran took & concluded proportionate measures in self-defense under Article 51 of UN Charter targeting base from which cowardly armed attack against our citizens & senior officials were launched.
— Javad Zarif (@JZarif) 8 January 2020
We do not seek escalation or war, but will defend ourselves against any aggression.
"Svarimo vse ameriške zaveznike, ki so svoja oporišča dala teroristični vojski, da bomo napadli vsa ozemlja, od koder bodo izvedena dejanja agresije proti Iranu," je po poročanju iranske tiskovne agencije Irna sporočila revolucionarna garda.
Vrhovni poveljnik iranskih oboroženih sil Mohamed Bageri je po poročanju Irne po napadih sporočil, da ti predstavljajo le majhen del tega, česar je zmožna iranska vojska. Na morebitna nova "zlobna dejanja" ZDA se bo Iran po njegovih besedah odzval še ostreje in uničujoče. Dodal je, da je čas, da ameriška vojska, ki jo v Iranu označujejo za teroristično, zapusti regijo.
Tarči napada sta bili iraški oporišči, ki gostita tako ameriške kot koalicijske vojake - ena v Al Asadu severno od Bagdada in druga v Erbilu na severu države. Teheran je nekaj ur po pogrebu Solejmanija nanju izstrelil 22 raket - pet na Erbil, preostale pa na Al Asad.
Iranska državna televizija, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije, poroča, da je bilo v napadih ubitih 80 "ameriških teroristov". ZDA zaenkrat ne navajajo poročil o morebitnih žrtvah, je pa iraška stran sporočila, da med Iračani ni bilo žrtev.
Ameriški CNN je sicer poročal, da so bili ameriški vojaki pred napadom posvarjeni in so se še pravočasno zatekli na varno.
Oporišče Al Asad, kar pomeni lev v arabščini, je bila sprva velika baza iraške vojske, zgrajena v 80. letih dvajsetega stoletja v puščavi večinoma sunitske province Anbar. Gradila so jo celo jugoslovanska podjetja, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
Po ameriški invaziji na Irak leta 2003, ko jo je iraška vojska hitro zapustila, pa je baza postala veliko oporišče ameriške vojske, drugo največje v Iraku, v katerem je bilo regionalno poveljstvo za zahodni Irak. Bila je tudi pomembno logistično središče, zlasti za transport goriva. V bazi so bili nameščeni tudi britanski vojaki.
Američani so bazo hitro nadgradili in še dodatno razširili. Je tako velika, da ima več kinodvoran, plavalnih bazenov, restavracij in celo dve avtobusni liniji. Ima tudi športne dvorane in celo osnovno šolo, srednjo šolo in bolnišnico. Kot navaja britanski BBC, spominja na katero od ameriških predmestij.
Baza ima seveda tudi utrjene obrambne strukture, od bombnih zaklonišč za vojake in opremo do utrjenih hangarjev za letala. Za modernizacijo te baze so ZDA namenile 280 milijonov dolarjev, še navaja Wikipedia.
Ko so Američani v letih 2009 in 2010 začeli zapuščati Irak in začeli predajati odgovornost za varnost v državi iraških varnostnim silam, je bila baza Al Asad ena zadnjih, ki so jo zapustili. Uradno so jo iraški vojski predali 31. decembra 2011.
Nekaj ameriških vojakov je vendarle ostalo v Iraku, nekaj pa jih je prišlo nazaj tudi zaradi boja proti džihadistični skupini Islamska država. Po ocenah BBC je trenutno v Al Asadu okoli 1500 ameriških vojakov, v celotnem Iraku pa po navedbah New York Timesa okoli 6000. Na vrhuncu operacije Iraška svoboda jih je bilo sicer v tej državi nameščenih okoli 150.000.
Nameščeni so tudi v letalski bazi v Erbilu na kurdskem severu Iraka. Po navedbah ameriške vojske je tam nameščenih več kot 3600 vojakov in civilnih oseb iz skupno 13 držav. Med njimi je v kontingentu pod nemškim poveljstvom tudi šest slovenskih vojaških inštruktorjev, ki jih bodo zdaj po iranskem raketiranju evakuirali. Svoje vojake iz Iraka zaradi nevarnosti spopada umikajo tudi druge države.
V tej bazi so sicer izvajali urjenje kurdskih borcev za boj proti IS, ki je leta 2015 v bliskoviti akciji zavzela obsežna območja v Siriji ter na zahodu in severu Iraka, med njimi tudi mesto Mosul, ki je od Erbila oddaljeno manj kot 100 kilometrov. Po navedbah New York Timesa pa je bil iz te baze izveden tudi napad ameriških specialcev na voditelja IS Abu Bakra al Bagdadija, ko je bil oktobra lani ubit. Osem ameriških helikopterjev je poletelo prav iz te baze.
Baza Al Asad je bila sicer tudi eno glavnih prizorišč pomembnih obiskov ameriških vojakov v Iraku. To bazo sta 26. decembra 2018 obiskala tudi ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania. Na lanski zahvalni dan 23. novembra se je tam mudil podpredsednik Mike Pence z ženo Karen.
Iraški parlament je sicer v soboto od vlade v Bagdadu z nezavezujočo resolucijo zahteval, da se jim odreče gostoljubje. V noči na sredo pa je bila baza tarča iranskih raket, s katerimi se je Teheran maščeval za petkovo likvidacijo visokega generala Kasema Solejmanija, ki so jo izvedli Američani z brezpilotnim letalom.