Med drugim so namreč ugotovili, da zakon o nalogah in pooblastilih policije ne določa uporabe vodnega curka s primesjo plinskih sredstev, pravilnik pa to dopušča. Policija tudi nima izdelanih internih aktov, ki bi podrobneje opredeljevali uporabo prisilnih sredstev proti množici.

Ugotovili so tudi posamezne nepravilnosti med varovanjem protestov, med drugim nesorazmerno, neupravičeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev ter uporabo vodnega curka proti posameznikom. Prav tako so ugotovili prirejanje vsebin v dokumentu o uporabi prisilnih sredstev, neprimerno komunikacijo policistov in imenovanje policistov v operativne štabe, ki niso bili usposobljeni za to delo.

V nadzoru so ugotavljali tudi morebitni vpliv obiskov predstavnikov izvršilne oblasti v operativnih štabih policije. Na dan enega od protestov sta bila v operativnem štabu prisotna takratni minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič.

Kot je dejal Koroš, interni akti policije tega sicer ne prepovedujejo, vendar pa lahko tovrstni obiski negativno vplivajo na strokovnost ter avtonomnost dela policistov v operativnih štabih in posledično tudi na odločitve.

"Pri obisku v operativnem štabu Generalne policijske uprave 5. oktobra 2021 je bilo iz razgovorov in posnetkov govornih komunikacij ugotovljeno, da je obiskovalec enemu od tam prisotnih policistov očital, da je zoper njega spisal kazensko ovadbo, kar je bilo za vse prisotne neprijetno in je kot tako nedopustno," pa so zapisali na spletni strani ministrstva za notranje zadeve.

Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi ugotovitev pripravilo spremembe zakona, da vodni curek s solzivcem ne bo več mogoč, da bo več nadzora in odgovornosti nad uporabo prisilnih sredstev zoper množico in da predstavniki politike ne bodo več imeli dostopa v prostore operativnega štaba, ko ta opravlja naloge policije, so še navedli.

Nadzorna skupina je v poročilu o nadzoru policiji tudi predlagala, da prouči primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki lahko predstavljajo hude kršitve ali nezakonitosti. Če obstajajo pogoji, pa naj sproži tudi ukrepe za ugotavljanje odgovornosti posameznikov.

Ker iz poročila o nadzoru izhaja tudi več sumov kaznivih dejanj, so poročilo poslali na specializirano državno tožilstvo, je še povedal Koroš.

Dodal je še, da je šlo za najobsežnejši nadzor, ki ga je direktorat za policijo in druge varnostne naloge opravil do sedaj, zato je priprava poročila tudi trajala toliko časa.

Ministrica Bobnar pa je v zapisu na spletni strani poudarila, da je z ekipo naredila vse, kar je v njeni 'moči in pristojnosti, da do takih ponižujočih ravnanj policije nikoli več ne bi prišlo'. "Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in smo lahko sami storili na ministrstvu," je poudarila. Ob tem je napovedala, da bodo o tem govorili tudi na posvetu o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja sredi decembra na Brdu pri Kranju.

Nekdanji notranji minister Aleš Hojs in nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj sta v odzivu za Radiotelevizijo Slovenije (RTVS) izpostavila, da omenjena preiskava izpostavlja predvsem nepravilnosti v pravilnikih, Olaj pa je poudaril, da je sam ustanovil komisijo, ki je pri preiskavi množičnih protestov oktobra lani ugotovila, da so bila prisilna sredstva uporabljena strokovno in zakonito.