Kakšni so osnovni cilji novele zakona o zaščiti živali?

Novelo smo pripravili z jasnim ciljem, da tudi na terenu, ne le samo na papirju, zaščitimo živali, da preprečimo oziroma vsaj omejimo človeško krutost in surovost do živali. Prizadevamo si, da v največji možni meri preprečimo grozodejstva, zlorabe, mučenja in zanemarjanje živali, ki so žal še vedno del vsakdanjika. Da pa smo lahko tej zahtevni nalogi kos, je potrebno sprejeti odgovornost in imeti pogum ter ohranjati visoke etične standarde, ki pa mogoče kdaj niso všečni. Nujno je, da vsi skupaj sprejmemo to odgovornost in se vključimo v proces za sprejem potrebnih sprememb za boljšo zaščito živali.

Kateri problemi na področju ravnanja z živalmi so v Sloveniji po vašem mnenju najbolj akutni?

Temelj vsake težave neprimernega ravnanja z živalmi je neodgovorno ali pa nekritično skrbništvo. Čeprav si kot družba in kot politika prizadevamo, da bi izkoreninili takšno ravnanje, pa vsi vemo, da je sprememba mentalitete zelo dolgotrajen proces, ki kdaj tudi stagnira ali pa celo nazaduje. Je pa tudi veliko težav pri ukrepih, ki se izvajajo, da bi vsaj omilili posledice neodgovornega skrbništva. Inšpekcijski nadzori in postopki nadzora nad zlorabo živali so neučinkoviti na račun kadrovske podhranjenosti pristojnih organov. Prav tako po trenutni zakonodaji ni jasno, kam odvzete živali namestiti v začasno in predvsem varno oskrbo. To se trenutno večino rešuje na temelju dobre volje prostovoljcev. Zato smo med drugimi odločno naslovili prav ta področja v zakonodaji.

Kaj novela zakona prinaša za rešitev navedenih problemov?

Poglavitne rešitve predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali so to, da določa ustanovitev prehodnih hlevov (predvsem za odvzete rejne in domače živali), saj trenutno vseh teh živali ne moremo namestiti nikamor in so prepuščene dobri volji prostovoljcev – do uvedbe centralnega zavetišča. Predlog zakona uvaja tudi prepoved, da so živali nastanjene v premajhnih in neprimernih prostorih in brez možnosti zadostnega gibanja. Huda malomarnost se izenačuje z mučenjem živali, predvideno je tudi, da bodo društva opravnomočena pri postopku inšpekcijskih služb, pri ugotavljanja dejanskega stanja in zbiranju dokazov glede kršitve zakona. Predvidena je uvedba specializirane inšpekcije za zaščito živali, ki bo opravljala preglede in izvajala ukrepe na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Ureja se položaj terapevtskih, delovnih živali in psov vodičev, in sicer se uvaja enakovredno varovanje kot domačim živalim. Prepovedujejo se pripomočki, ki živalim povzročajo bolečine pri vzreji, vzgoji in šolanju. Predviden je tudi večji nadzor v klavnicah z videonadzorom.

Ali imate za sprejem zakona zagotovljeno parlamentarno večino? Kdaj lahko pričakujemo novo zakonodajo?

Pri zakonu o zaščiti živali računamo tudi na širšo podporo, ne samo koalicijsko. Področje je predolgo zanemarjeno, čeprav smo v prejšnjem mandatu stopili kar nekaj korakov naprej. Zakon je vložen po rednem postopku, pričakujem pa, da bo sprejet do poletja.

V Sloveniji kljub prizadevanjem društev in posameznikov ter stalnim opozarjanjem na problematiko odnosa do živali še vedno naletimo na grozljive prizore mučenja živali. Zakaj je sprememba odnosa do živali tako počasna?

Nedopustno je, da v 21. stoletju še vedno lahko vidimo grozljive prizore zlorab in mučenja živali. Že samo to nam je pokazatelj, da moramo pri sprejemanju strožje zakonodaje paziti tako na najvišjo zaščito kot največjo učinkovitost izvajanja. Poudariti je treba, da je odnos večine ljudi do živali dober. Ta novela ni napad na rejce, kmete ali na lastnike živali. Večina jih je lahko dober zgled, saj v splošnem dobro skrbijo za živali. Žal pa so med nami tudi takšni posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje, jih zapirajo v premajhne prostore, v premajhne kletke cele dni, cele noči, tako da živalim povzročajo nepopisno trpljenje. In te je treba ustaviti. Zagotovo pa je pomemben faktor tudi dejstvo, da društva za zaščito živali, ki delujejo v javnem interesu, do zdaj pravzaprav niso imela možnosti za posedovanje uradnih pristojnosti. S predlogom zakona to urejamo na način, da bodo strokovno usposobljeni pooblaščeni svetovalci za zaščito živali z jasnimi pristojnostmi zmanjševali tveganje za zlorabo živali. V praksi to pomeni, da bodo pooblaščeni svetovalci iz društev imeli uradna pooblastila in bodo lahko tudi njihovi sklepi zabeleženi v uradni dokumentaciji. Zbiranje dokazov o zlorabah živali je namreč eden izmed bolj obremenjujočih postopkov pri izvedbi posameznega inšpekcijskega nadzora.

Kaj bi bilo potrebno še narediti za spremembe mentalitete v določenih okoljih?

Mentaliteta za skrb živali se je v zadnjih letih izjemno spremenila. Prešli smo iz neke tradicionalne družbe, kjer so bile živali samo za delo in čuvaji, v stanje, kjer so živali čuteča bitja in postajajo družinski člani. S tem smo opravili temeljni korak naproti spremembe splošne mentalitete na boljše. Ne smemo pa pričakovati, da bomo na temelju tega dosegli vsa pričakovanja. Še naprej moramo krepiti ukrepe za osveščanje in izobraževanje skrbnikov živali. Pri tem pa lahko pomembno vlogo odigra prav podajanje večje legitimnosti društvom za zaščito živali in njihovim članom.

Ali bi kot vidna političarka lahko sprožila kakšno akcijo v šolah za promocijo humanega odnosa do živali? Bi na primer lahko začeli s kakšno posebno akcijo v obalnih šolah? 

Ozaveščanje na vseh ravneh in vseh generacij je ključno, da počasi in prepotrebno spremenimo odnos družbe do živali. Promocijo humanega odnosa do živali živim vsak dan. Vedno sem pripravljena sodelovati v vseh akcijah, ki se dotikajo zaščite živali in promocije humanega odnosa do njih. Z veseljem bi se odzvala in priključila projektom ozaveščanja in izobraževanja o zaščiti živali tudi v šolah. Smiselno bi bilo pričeti vseslovensko akcijo, ne samo v obalnih šolah.

Smo na Obali boljši, slabši, enaki kot preostala Slovenija na področju zaščite živali? Kakšni so vaši vtisi glede tega?

Ne verjamem, da smo na Obali drugačni od ostalega dela Slovenije. Mogoče izstopamo v poletnem času, ko je največja obremenjenost in tudi najvišje temperature, ki pa so za živali bolj obremenjujoče in stresne. Potrebujejo več sence, vode in gibanja ob hladnejših urah. Smiselno bi bilo, da primerno skrb za živali takrat bolj promoviramo in hkrati tudi opozarjamo, ko zaznamo kršitve.