IMF je še oktobra lani svetu za letos napovedoval 3,4-odstotno gospodarsko rast, danes pa je v luči izbruha pandemije, ki je prizadela cel svet, pričakovati popolnoma drugačne številke.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je konec minulega tedna opozorila, da bo koronavirus povzročil največji gospodarski upad po veliki depresiji, ki se je začela leta 1929. "Nobenega dvoma ni, da bo letošnje leto zelo hudo. Četudi se bo pandemija v drugi polovici leta umirila, v IMF delno okrevanje pričakujemo šele leta 2021. Poudarjam pa, da obete spremlja velika nezanesljivost in da se lahko še poslabšajo," je dejala.

Daleč od optimistične bo tudi napoved za Slovenijo, ki ji je sklad jeseni napovedal še 2,9-odstotno gospodarsko rast. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je denimo naši državi marca napovedal od šest- do osemodstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), Banka Slovenije pa med šest in 16-odstoten padec BDP. Globina padca bo odvisna od trajanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa in hitrosti okrevanja.

Medtem ko bo IMF objavil eno najslabših gospodarskih napovedi, naj bi finančni ministri držav skupine G7 skupaj z guvernerji centralnih bank danes na telekonferenci razpravljali o odzivu na grožnjo, ki jo svetovnemu gospodarstvu povzroča pandemija koronavirusa. Po besedah francoskega finančnega ministra Bruna Le Maira morajo zagotoviti čim bolj usklajen odziv, če želijo, da bo ta učinkovit.

Spomladansko zasedanje IMF in Svetovne banke se bo sicer začelo v četrtek in bo trajalo do sobote, v središču pa bodo prav gospodarske posledice pandemije. Tradicionalno bi moralo potekati v Washingtonu, a bo zaradi koronavirusa tokrat drugačno, virtualno, saj bo potekalo prek spleta. IMF in Svetovna banka imata dve skupni srečanji na leto, eno aprila in eno oktobra, na katerih finančni ministri in centralni bankirji govorijo o globalnem gospodarstvu in financah.