Kot je povedal po vrhu evrskega območja, sta jim predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde in predsednik evroskupine Paschal Donohoe predstavila analizo stanja v evropskem bančnem sistemu in v čem se razlikuje od konkretnih primerov v ZDA in v Švici, kjer se je v težavah znašlo več bank.

"Na podlagi predstavljenega smo enotno zaključili, da je evropski bančni sistem odporen na motnje, ki smo jim bili priča, da so vsi parametri - od likvidnosti do kapitalske ustreznosti in podobno - zelo znotraj predpisanih omejitev. In ravno zaradi pravil, ki veljajo v evropskem bančnem sistemu, ki so bistveno bolj stroga od pravil v omenjenih dveh državah, smo lahko v resnici mirni," je povedal v izjavi za slovenske novinarje.

Spričo današnjega padca vrednosti delnic nemške banke Deutsche Bank je poudaril, da je evropski bančni sistem enako stabilen ne glede na tovrstno dnevno nihanje. Dodal je, da to prav tako ni posledica stanja v sistemu.

Po premierjevih besedah pa je odporen tudi slovenski bančni sistem. "Slovenija je v evrskem območju in deli njegovo usodo, tako da so pravila enaka in naš bančni sistem je zelo likviden in tudi kapitalska ustreznost je zelo visoka," je poudaril Golob.

Za trdnost evropskega bančnega sistema je pomembna bančna unija, o dokončanju katere so danes govorili voditelji držav z evrom in tistih, ki nimajo skupne evropske valute. Kot je povedal premier, niso govorili ne o sprostitvi ne o zaostritvi pravil, ampak o ohranitvi teh, ki že veljajo. S tem bi preprečili, da turbulence, ki smo jim priča, ne bi vplivale na stabilnost.

Tako v četrtek na zasedanju Evropskega sveta, kot tudi danes na vrhu evrskega območja so razpravljali tudi o reformi ekonomskega upravljanja EU. Golob je pojasnil, da je vlada že pri sprejemanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem bodo fiskalna pravila znova začela veljati, predvideli javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda za prihodnje leto.

Premier ???????? dr. Robert Golob: "Ko smo sprejemali proračuna za leti 2023 in 2024, smo v proračunu za 2024, ko ponovno stopijo v veljavo fiskalna pravila, predvidevali primanjkljaj pod 3 %. V proračunu imamo veliko rezervo za potrebe pomoči zaradi energetske krize." pic.twitter.com/JVkqF26Ydr

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2023

Rebalans proračuna za 2023, izhodišča za katerega je vlada sprejela v četrtek, pa potrjuje zagotovila iz septembra lani, da je v proračunu velika rezerva za potrebe pomoči za spopadanje z energetsko krizo.

"Danes se je pokazalo, da bo ta pomoč najverjetneje bistveno manjša, tako da smo zmanjšali rezervo in s tem tudi primanjkljaj," je povedal. "S tem dajemo tudi signal na finančne trge, da Slovenija obvladuje tveganja na ustrezen način, kar se tiče primanjkljaja, in da se približujemo temu ciljnemu primanjkljaju, ki ga predvidevajo tudi nova fiskalna pravila," je še poudaril premier.