V Izoli so danes predstavili 18 idejnih projektov ekološke mikroarhitekture, ki bi obogatili območje obalne ceste med Koprom in Izolo. Projekte so zasnovali študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Martine Zbašnik Senegačnik in asist. dr. Ljudmile Koprivec, arhitekturno delavnico pa je finančno podprla Občina Izola. "Predstavitev ne pomeni, da bomo že jutri zagnali bagerje, realno pa bi lahko nekatere mikro ureditve zaživele že pred naslednjo sezono," je na današnji predstavitvi povedal izolski podžupan Aleksej Skok.
IDEJNI PROJEKTI ZA UREDITEV OBALNE PROMENADE: Nekatere mikro ureditve bi lahko zaživele že pred naslednjo sezono (FOTO)
Izola
26 študentov od tretjega do petega letnika ljubljanske Fakultete za arhitekturo je v okviru študijskega procesa v zimskem semestru izvedlo arhitekturno delavnico. Obravnavali so ozek podolgovat severno orientiran priobalni pas – tako morski kot kopenski del – nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo. Trikilometrsko območje je študentom služilo kot izhodišče za arhitekturni eksperiment. Njihova naloga je bila povečati uporabnost obalne ceste (predvsem) za lokalno prebivalstvo ob hkratni ohranitvi oz. izboljšanju naravnih danosti lokacije in upoštevanju kulturne dediščine. Nastalo je 18 projektov, ki prepletajo morje, klif, zeleno grapo, trajnostno in prostočasno mobilnost ter ki so povezali cesto med Koprom in Izolo v novo, trajnostno uravnoteženo, zdravo, socialno povezano in biološko raznoliko urbano zeleno-modro obalno promenado.
Cilj je bil predvsem izboljšati kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva, "torej, kako bi lahko domačini uporabljali ta prostor, kako bi lahko obogatili vsebine, ki jih ta prostor ima", je pojasnila mentorica, prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik. Za izhodišče so tako vzeli majhno arhitekturo, z gradivi, ki ne bodo obremenjevala okolja, in z minimalnimi posegi v okolje. "Na tak način, da se vse z lahkoto odstrani in ne pusti 'ran' v prostoru," je dodala.
prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik
Med predlaganimi projekti so manjša kopališča, ki delujejo na principu plimovanja, učne in kulturne točke, ki spodbujajo izkustveno učenje, obalna knjigobežnica za branje in izposojo knjig, kolesarske postaje, informacijske ter športne točke, meditacijski paviljoni, umetniška središča, muzejske točke podvodne arheologije, sprehajalne poti z razglednimi ploščadmi, raziskovalne morske biološke enote, revitalizacija Moleta s postavitvijo začasnih tržnic, predlogi nove urbane opreme, trajnostna osvetlitev obalne promenade in drugi.
Kot je poudaril podžupan Občine Izola Aleksej Skok, predstavitev idejnih projektov ne pomeni, da bodo z delom začeli že jutri: "Nismo še v fazi, da poženemo bagerje, smo v fazi razmišljanja in povezovanja deležnikov." Ravno prek razstave so na občini dali ideje v javno obravnavo vsem občanom in uporabnikom tega območja. "Želimo si konstruktivnih komentarjev različnih deležnikov in zainteresiranih posameznikov, ki jih bomo tudi upoštevali," pravijo na izolski občini, kjer tudi ocenjujejo, da bi lahko nekatere ideje uresničili že v prihodnjem letu, še pred novo poletno sezono.
Župan Občine Izola, ki je finančno podprla arhitekturno delavnico, Danilo Markočič pa je ob tej priložnosti poudaril: "Potrebujemo sveže in napredne ideje za oživitev prostora. Fakulteti za arhitekturo in študentom sem hvaležen za razmislek o naši obalni promenadi. Zelo bom zadovoljen, ko bomo nekatere od idej tudi udejanjili."
Razstava projektov je bila sicer že del 6. foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki je potekal maja v Portorožu. V virtualni obliki je dostopna na tej spletni povezavi, v živo pa si jo lahko ogledate v izolskem kulturnem domu vse do 15. julija.
Komentiraj
Na projektih vidim palme.
A, ste pozabili, da so PALME OKUŽENE Z ČRVOV proti kateremu ni sredstva za zatiranje. Tri četrt palm je že okuženih in počasi umirajo. Občani so jih veliko že posekali vi pa bi uvozili nove in jih tudi drago plačali.
Občine bi lahko obvestile občane o stanju in priporočale saditev drugih okrasnih dreves.
Okužene palme niso zeleni rez in so drugače uničene.
Palme NE.
Palme tudi ne dajo zsboga neke sence,beton se segreje in lahko peces piscanca
delate trošite miljone miljone za to da pride nek kontinetalc in se dobesedno in dejansko poščije na vse naše nove pridobitve zidove fasade lučke in ves lišp
oni se na to pobruhajo poščijejo in požvižgajo
si predstavljate take nenadertalce kje v firencah, švici, =jQuery1123009166129267679368_1624366216481 ne ker jih ne more biti
tej puhoglavci odločevalci pa talajo te bone vsakemu norcu kko se že vnaprej ve kako jih bo porabil potoršil,,grozaaaaa
kot je nekdo nekoč zapisal Če ne spremljaš medijev si neinformiran, če jih spremljaš si dezimforiran
viva istria per siempre istria nel mio cuore istria pulita dolce
alcor e actarus mi mancate davvero