Še v četrtek je bil bitcoin, sicer najstarejša in najbolj poznana kriptovaluta, vreden približno 10.000 dolarjev več. Tudi druge kriptovalute, kot je ether, številka dve na trgih, so včeraj po kratki stabilizaciji vrednosti znova nekaj izgubile.

Trenutno obstaja okoli 17.000 digitalnih valut, ki so na začetku tega tedna skupaj vredne dobrih 1500 milijard dolarjev. Pred zadnjimi padci so bile vredne več kot 2000 milijard dolarjev, piše dpa.

Padci vrednosti kriptovalut po mnenju strokovnjakov sovpadajo s precej temačnim razpoloženjem na finančnih trgih. Eden izmed razlogov za to so vse večje geopolitične napetosti, predvsem strah pred izbruhom oboroženega konflikta v Ukrajini. Poleg tega naj bi se v ZDA v boju proti inflaciji prej, kot je bilo pričakovano, zaostrila denarna politika.

Naraščajoče obresti pa so predvsem za tvegane investicije, kot so investicije v kriptovalute, zelo slaba novica, saj povečajo privlačnost investicij, ki dajejo občutek varne in rentabilne naložbe, kot so državne obveznice, mnenja analitikov povzema dpa.

Trg s kriptovalutami je prizadelo tudi kritično stališče ruske centralne banke, ki je pretekli teden predlagala prepoved uporabe kriptovalut. Rusija sicer velja za eno izmed središč rudarjenja kriptovalut, ki poteka preko zapletenih izračunov na računalniških sistemih.

Vrednost bitcoina je pod mejo 40.000 dolarjev prvič po lanskem septembru padla 10. januarja. Takrat se je njegova vrednost na borzi Bitstamp gibala pri okoli 39.559 dolarjev, kar je bilo približno 40 odstotkov pod rekordno vrednostjo okoli 69.000 dolarjev, ki jo je bitcoin dosegel 10. novembra.