"To delamo, da bi okrepili varnost oskrbe s plinom na Hrvaškem, pa tudi, da bi se umestili kot vodilna sila pri novi delitvi kart, ko govorimo o energetiki v tem delu Evrope," je odločitev vlade o širitvi terminala komentiral minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović po četrtkovi seji.

Od 180 milijonov evrov bodo 25 milijonov namenili širjenju zmogljivosti terminala v Omišlju, 155 milijonov evrov pa v širitev plinovodne mreže, je dodal Filipović. Poudaril je, da bodo za financiranje naložbe poleg sredstev iz državnega proračuna maksimalno koristili evropski denar.

Hrvaška bo imela po širitvi terminala le pol manjše zmogljivosti od Nemčije, je izpostavil hrvaški premier Andrej Plenković. Pojasnil je, da Nemčija še nima terminala za utekočinjeni plin. Dva terminala na kopnem, ki ju namerava zgraditi, bosta imela zmogljivosti od 13 milijarde kubičnih metrov plina letno. Obenem sicer v Nemčiji načrtujejo še štiri terminale na morju.

Terminal bo trenutnih predvidevanjih končan v sezoni 2024/2025, če ne tedaj, pa leto kasneje. Plenković je že pred časom napovedal, da bodo dodatne zmogljivosti na voljo tudi uporabnikom v Sloveniji. Na razpisu za pridobitev zadnjih obstoječih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu sicer slovenski veletrgovec s plinom Geoplin spomladi ni bil uspešen.