Vlada v sklopu predlogov sprememb davčne zakonodaje med drugim predlaga postopen dvig splošne dohodninske olajšave, kar po Hrovatovih besedah pomeni, da bi ob isti bruto plači vsi prejeli višjo neto plačo. "Nekdo, ki dela, v naši državi ne sme biti reven, ampak mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje," je poudaril.

V stranki glede davčne obremenitve posameznika menijo, da država državljanom z davki ne sme jemati od najnižjega letnega razpoložljivega dohodka, ki ga mora imeti enočlansko gospodinjstvo, da ni revno. Ob tem je spomnil, da je za leto 2019 prag tveganja revščine znašal 8440 evrov, kar na mesečni ravni pomeni 703 evra.

"Verjamemo, da zna posameznik z denarjem in finančnimi sredstvi ravnati bolj racionalno kot država. Iz enega evra zna narediti dva," je dejal.

Ob tem je opozoril, da številna podjetja že dlje časa opozarjajo, da vrhunskih kadrov enostavno ne morejo ustrezno nagraditi. "Svet drvi v peto industrijsko revolucijo, pri čemer bodo ključni dobri razvojni kadri, inženirji, sposobni managerji in strokovnjaki," je prepričan.

Kot je dodal, morajo podjetja strokovnjake ustrezno nagraditi in v Slovenijo pritegniti tudi dobre strokovnjake iz tujine. "Sedaj lahko opažamo drugačen trend, ker podjetja vrhunskih strokovnjakov ne morejo nagraditi, ti odhajajo v tujino," je opozoril.

Vlada je, kot je spomnil, pripravila paket predlogov sprememb petih davčnih zakonov. Predloge novel zakona o davku od dohodka pravnih oseb, zakona o dohodnini, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi. "Gre za najbolj resen predlog davčne reforme po reformah nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka," je dejal.

Prvi trije zakonski predlogi so po njegovih besedah že koalicijsko usklajeni in so po njegovem mnenju edina pot za uspešen izhod iz epidemije in zagon gospodarstva. Horvat pravi, da paket za nekaj let prinaša stabilno in predvidljivo davčno okolje. "Prav predvidljivost poslovnega okolja bi lahko povečala atraktivnost Slovenije za vlagatelje," je izpostavil.

V vladi predlagajo dvig splošne dohodninske olajšave s sedanjih 3500 evrov na 7500 evrov do leta 2025. "To pomeni, da bi ljudje že od začetka naslednjega leta imeli višjo neto plačo. Neto plača v višini 1300 evrov bi se že naslednje leto višala za 22 evrov, leta 2025 pa za 86 evrov mesečno. Na letni ravni to pomeni 1032 evrov več," je dejal.

Če bodo predlagane spremembe sprejete, bo po Horvatovih besedah ob nespremenjeni bruto plači čez tri leta izplačilo višje za približno osem odstotkov, leta 2025, ko bodo veljale vse spremembe, pa bo pri povprečni plači posamezniku ostala še ena plača. "Namen je, da se davčnega primeža razbremeni predvsem srednji sloj," je izpostavil.