Guterres je na spominski slovesnosti v Hirošimi izpostavil nevarnost, ki jo predstavljajo krize v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in na Korejskem polotoku. Ponovil je svarila, ki jih je izrazil že v sredo na zasedanju Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje v New Yorku, in opisal grozote, ki jih je doživelo japonsko mesto.

"V tem mestu je bilo v trenutku ubitih več deset tisoč ljudi. Ženske, moški in otroci so zgoreli v peklenskem ognju," je dejal generalni sekretar ZN. Dodal je, da se moramo vprašati, kaj smo se kot človeštvo naučili iz tragične zgodbe Hirošime.

V tem mestu je namreč zaradi napada z atomsko bombo, ki so ga ZDA izvedle 6. avgusta leta 1945, in njegovih kasnejših posledic, kot so bile zdravstvene težave zaradi sevanja, skupno umrlo približno 140.000 ljudi.

Na današnji spominski slovesnosti v Hirošimi se je ob zori zbralo večje število sorodnikov žrtev napada in drugih udeležencev, ki so se poklonili umrlim v napadu. Ob 8.15 po lokalnem času, torej ob trenutku, ko je leta 1945 eksplodirala bomba, je potekala tiha molitev.

BONUS VIDEO: Reševanje, ki razbremenjuje urgenco

Župan Hirošime Kazumi Matsui je nato v svojem nagovoru citiral ruskega pisatelja Leva Tolstoja, avtorja knjige Vojna in mir: "Nikoli ne gradite svoje sreče na nesreči drugih, saj lahko le v njihovi sreči najdete svojo." Ruski veleposlanik sicer ni bil povabljen na slovesnost, vendar je v četrtek obiskal Hirošimo in se poklonil žrtvam.

Atomska bomba v Hirošimi pred 77 leti je bil prvi primer uporabe jedrskega orožja med vojno. Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Druga eksplozija je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. ZDA tako ostajajo edina država doslej, ki je v vojni uporabila jedrsko orožje.