Na fotografiji zgoraj: Raša, spodaj: Plomin

Čeprav so bili rudniki v Raši zaprti pred več kot desetletjem, lahko ostanki premoga negativno vplivajo na lokalno proizvodnjo hrane, je opozorila skupina znanstvenikov v članku, objavljenem v mednarodni reviji International Journal of Coal Geology, piše Glas Istre.

Njihove raziskave so jasno pokazale, da podtalnica izpira raški premog in onesnažuje lokalno okolje s številnimi potencialno strupenimi elementi v sledovih. Med temi elementi so najbolj opazni selen, barij, vanadij, uran in stroncij, je navedeno v članku, ki ga povzema portal. Lokalni premog je znan tudi po nenavadno visoki vsebnosti organskega žvepla. Raziskovalci so poudarili potrebo po nadaljnjih hidrogeokemičnih raziskavah.

Nekdanji rudnik v Sečovljah

Istrski rudniki premoga se razprostirajo na 200 kvadratnih kilometrih in imajo več kot 14 kilometrov podzemnih rudarskih kanalov. Plasti premoga dosegajo debelino do 400 metrov in so tektonsko izjemno zlomljene, zato se nekateri deli rudnika nahajajo 400 metrov pod morsko gladino, kot na območju Labina, in celo 500 metrov pod morjem, kot v Plominu, še navaja Glas Istre.

Tudi v slovenski Istri, v Sečovljah, je nekoč deloval rudnik črnega premoga, ki je bil odprt konec 30. let 20. stoletja, zaprt pa leta 1972. Rudarji so prihajali v spor s solinarji, ki so se pritoževali, da se zaradi miniranja ugrezajo solna polja. Spor so v času druge svetovne vojne reševali na sodišču, a ni znano, kako se je razpletlo. Nazadnje ga je zalila voda. Tihe priče tega, da je nekoč tam stal rudnik, so zapuščena rudniška poslopja, za katera mnogi menijo, da imajo neizkoriščen turistični potencial.