Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - se bodo v Atene vrnili v začetku novembra. Prav od njihovega pregleda ocene položaja grških javnih financ in izvajanja reform bo odvisno, ali bo močno zadolžena evrska država prejela novo tranšo posojila, vredno milijardo evrov, ali ne.

Pričakuje se sicer, da bo trojka od Grčije zahtevala novo varčevanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Da to ni mogoče, pa ne poudarja le Papuljas, temveč tudi vlada premiera Antonisa Samarasa. Iz trhle koalicije so namreč že prišla svarila, da si država ne more privoščiti novega krčenja plač javnih uslužbencev in pokojnin.

Grško gospodarstvo se krči že od leta 2008, ko je izbruhnila finančna in gospodarska kriza. Od tedaj se je obseg grškega bruto domačega proizvoda skrčil za 22 odstotkov, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala za trikrat na 27,6 odstotka.