Gregorjevo je poleg valentinovega eden od dveh pomladnih praznikov, ki so povezani s prebujajočo se naravo in v zvezi s tem tudi s ptičjo ženitvijo. "V zvezi z vašim vprašanjem se seveda zastavlja nekoliko drugačno vprašanje: Zakaj se sodobno valentinovo tako močno razlikuje od bogate dediščine valentinovega? Odgovor je na dlani in je povezan s papagajskim prevzemanjem globalnih neumnosti. Vendar o tem kdaj drugič. Torej valentinovo in gregorjevo sta praznika ptičje ženitve, gregorjevo pa je tudi dan (ali čas), ko se noč spet začne krajšati in dan postaja daljši. Zato je bila navada, da so zlasti v tistih krajih Slovenije, kjer so veliko delali v zimskih nočeh (npr. čevljarji, krojači idr.), na ta dan dejali, da bodo vrgli luč v vodo, kar je pomenilo konec dela pri umetni svetlobi sveč, trsk in petrolejk. Zato so v teh krajih otroci naredili male lesene splave, namestili na njih sveče ali neko gorečo snov in jih v večernem času spustili po reki ali potoku v domačem kraju. Tako je voda simbolno odnesla luč," nam je povezal dr. Janez Bogataj.

"Po osamosvojitvi Slovenije se je gregorjevo začelo uveljavljati kot nekakšen neuradni praznik pomladi. To je povezano s spuščanjem splavov in barčic (imenovanih "gregorčki"), ki jih izdelujejo tudi po šolah in spuščajo po rekah in potokih tudi tam, kjer te šege prej niso poznali. Vsekakor dobrodošla navada, saj ima osnove v kulturni dediščini in daje celotni Sloveniji neko posebnost, veliko bolj zanimivo kot številne prevzete globalne neumnosti," je še dodal.

Več iz rubrike Družba:

Vikend, ki ga morate preživeti na prostem

Pokrajinski muzej s prenovljeno letno vstopnico

Primorske fakultete obiskalo več kot 1.700 kandidatov