Police pri vhodu v ljubljanski Ziferblat, kjer je vse brezplačno, razen tam preživetega časa, so polne budilk. Vsak obiskovalec Ziferblata, katerega ime izhaja iz nemške besede za številčnico, si ob prihodu izbere eno. "Na ure, ki sicer ne tečejo, si zabeležite čas prihoda, budilka pa vas nato spremlja po Ziferblatu," je za STA dejala menedžerka ljubljanske podružnice franšize Ziferblat Maša Pavoković.

Obiskovalci Ziferblata plačujejo minute, cena za eno je pet centov, vse ostalo, denimo kava, izposoja knjige ali igranje klavirja, pa je brezplačno. Ljubljanski Ziferblat sestavljajo trije prostori - prvi prostor je namenjen druženju ob kavi, drugi prostor predstavlja prehod v tretjega. Ta je nekoliko večji, v njem ob mizah in foteljih stoji tudi klavir, ob druženju pa je namenjen tudi različnim drugim dogodkom.

Velik poudarek na vsebinah

"Ob popoldnevih in večerih bomo gostili filmske projekcije, branja poezije, potopisna predavanja, tečaje tujih jezikov, obnovitveni tečaj CPP," je dejala Pavokovićeva. "Vsak dan bomo imeli tudi čaj ob petih, kjer bomo vse obiskovalce združili za isto mizo in jih skušali predstaviti, povezati z neko debato. Nekakšen networking v živo," je še povedala.

Ljubljanski Ziferblat je 13. v vrsti istoimenskih družabnih prostorov. Franšiza obsega deset Ziferblatov v Rusiji ter po enega v Kijevu in Londonu, prvega pa je Meetin odprl v Moskvi.

"Sprva sem se preizkušal na različnih področjih umetnosti, denimo literaturi, teatru in glasbi. Nekoč sem se ukvarjal z majhnim, smešnim projektom, nekakšno žepno poezijo. Izdelovali smo žepne kartice s slavnimi pesmimi, ki sem jih nato puščal na različnih javnih prostorih po mestu. Ko so jih ljudje opazili, so me vprašali, če bi se lahko projektu pridružili," se spominja Meetin.

"Začeli smo se dobivati po različnih kavarnah, prihajalo je vedno več ljudi, pritegnili so me druženje, ustvarjanje in pogovor o različnih temah. Začel sem razmišljati o skupnem prostoru za druženje in kmalu začel s svojim prvim projektom, ki je temeljil na svobodi, vsi so lahko delali, kar jih je bila volja. Vse skupaj je bilo postavljeno dokaj skrajno," je dejal Meetin.

Ideja se je hitro prijela

Število simpatizerjev projekta je hitro raslo, sčasoma se je pojavila potreba po novem prostoru za druženja. "Najemnina je bila visoka, začeli smo razmišljati o tem, kako bi pri projektu lahko bolj jasno participirali tudi obiskovalci - koliko bi morali prispevati, da bi tak prostor lahko obstal," je pojasnil Meetin.

Ideja prostora za druženje se je hitro razširila, kmalu bodo, tako Meetin, svoja vrata odprli tudi Ziferblati v Manchestru, New Yorku in na Cipru. "Kjerkoli se Ziferblat odpre, povzroči eksplozijo zanimanja. Menim, da ima tisto nekaj, kar je skupnega vsem ljudem, dotakne se njihovih čustev," je dejal Meetin.

Vsi Ziferblati delujejo na isti način, v ozadju je ideja o kupovanju časa. Meetin o ideji razmišlja širše in meni, da je vse naše življenje kupovanje časa. "Za katerokoli stvar, ki jo počnemo, plačujemo čas. Lahko delamo neumne reči, pri tem porabimo čas, in prav čas je cena, ki jo zanje plačamo. Ideja plačevanja časa mi sicer ni blizu, raje bi videl, da bi bilo vse brezplačno. Vendar to ni mogoče," je pojasnil Meetin. "Poleg tega ljudje cenijo stvari, za katere morajo plačati," ga je dopolnila Pavokovićeva.

Od ideje do vzpostavitve dva meseca

Zgodba ljubljanskega Ziferblata, od ideje do realizacije sta pretekla dva meseca, se je sicer začela v Ljubljani, kjer so se preko skupnih prijateljev križale poti investitorja franšize za vso Slovenijo Petra Soldatkina in Pavokovićeve. Ta je bila nad idejo Ziferblata sicer sprva začudena, kaj kmalu pa navdušena nad širokimi možnosti, ki jih tak prostor ponuja.

Pavokovićeva je deset dni preživela tudi v moskovskem Ziferblatu. "Sprva sem se morala naučiti nekaj ruskih besed in cirilice," se je pošalila. "Toda izkušnjo bi ocenila kot zelo pozitivno, imela sem možnost, da delovanje takega prostora spoznam v praksi. V pozitivnem smislu so me presenetili tudi obiskovalci, popolni neznanci so se brez kakršnihkoli težav družili med sabo in tako sooblikovali prostor," je dejala Pavokovićeva.

Ljubljanski Ziferblat, ki ga je Pavokovićeva opisala kot platformo za druženje, prijateljstvo in ustvarjanje, je odprt vsak dan med 9. in 22. uro in bo po njenem mnenju pritegnil širok spekter obiskovalcev. "Zjutraj je to lahko prostor za dijaka, ki bo, namesto, da bi zavil v kafič, prišel k nam, prelistal časopis, knjigo, imamo tudi brezžično omrežje. Komu drugemu bo Ziferblat morda postal delovni prostor ali prostor za sestanek. Te dni sta se pri nas denimo ustavili gospe, ki sta rekli, da je to prostor, ki sta ga iskali za njune popoldanske čajanke," je še povedala.