Kot na svoji spletni strani piše tržaški italijanski dnevnik Il Piccolo, je sodnik Mauro Tomassini odredil preložitev obravnave na 22. januar, ker sodnik Piero Leanza, ki mu je bil dodeljen primer, s katerim se je pred tem ukvarjal sodnik Paolo Vascotto, mora šele nastopiti službo v Trstu.

Odločitev o preložitvi je kakih 80 pristašev gibanja Svobodni Trst, ki se zavzema za ponovno oživitev STO, prisotnih v sodni dvorani, sprejelo z glasnim neodobravanjem, medtem ko je pred sodno palačo kakih dvesto drugih pristašev omenjenega gibanja ves dopoldan demonstriralo.

Za danes napovedana obravnava bi morala potekati v okviru procesa proti novinarju krajevne televizijske postaje Antenna Tre Luigiju Gandiju, ki ga predstavnik gibanja Roberto Giurastante toži zaradi obrekovanja.

Preverjanje tega, ali STO pravno še obstaja in da torej italijansko sodstvo nima jurisdikcije v Trstu, je zahteval prav Giurastante, ki je od sodnika Vascotta zahteval ekspertizo oziroma prevod Londonskega sporazuma iz leta 1954.

Za ponovno oživitev STO se zavzema predvsem gibanje Svobodni Trst, ki je pred nedavnim v ta namen pripravil manifestacijo tudi na Dunaju. Kot organizacija, ki nasprotuje gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, pa skuša to utemeljiti tudi s trditvijo, da tržaška pokrajina pravno ni del italijanskega državnega ozemlja.

Prepričani, da Italija nima suverenosti nad Tržaško pokrajino

Pristaši gibanja so namreč prepričani, da pariška mirovna pogodba iz leta 1947, na podlagi katere je nastalo STO, ki se je delilo na cono A (Tržaško pokrajino) in cono B (slovensko in del hrvaške Istre), še vedno velja tudi v tistih delih, ki določajo ustanovitev STO. Zato Londonski sporazum iz leta 1954, s katerim sta Italija in takratna Jugoslavija prevzeli upravo nad coni A in B, in Osimski sporazum iz leta 1975, ki je potrdil to stanje, ne prevladujeta nad mirovno pogodbo, zato Italija nima suverenosti nad Tržaško pokrajino.

Nekateri so drugačnega mnenja, kot na primer italijanski profesor mednarodnega prava na univerzi Insubria v Comu in nekdanji predsednik mešane slovensko-italijanske komisije zgodovinarjev Giorgio Conetti, ki je pred nekaj meseci v pogovoru za Primorski dnevnik te teze označil za zgrešene in absurdne.

Kot je povedal, je Londonski sporazum razveljavil določila mirovne pogodbe, ki so bila v nasprotju z njim, saj so se ob privoljenju vseh podpisnic strinjale svetovne velesile - sporazum so poleg Italije in Jugoslavije podpisale še Velika Britanija in ZDA, Sovjetska zveza in Francija pa sta z uradnimi dopisi izrazili svoje privoljenje -, obenem pa so se strinjale tudi ostale države.

Države leta 1954 niso predlagale umika točk, ki zadevata STO (se pravi imenovanje guvernerja), z dnevnega reda Varnostnega sveta ZN. To se je zgodilo po podpisu Osimskih sporazumov iz leta 1975, ko sta izbris sočasno zahtevali Italija in Jugoslavija, pravi Conetti, za katerega sta se od leta 1954 Italija in Jugoslavija na ozemljih STO obnašali kot suvereni državi, kar so Osimski sporazumi potrdili, ZN pa ga je vzel na znanje brez ugovorov.

Podobno misli tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, ki v pogovoru za Primorske novice ugotavlja, da ima gibanje Svobodni Trst kar precej podpore, vendar je to po njegovem mnenju še ena od iluzij Tržačanov, ko so spoznali, da Trst za Italijo ne pomeni več veliko. Po pisanju Primorskih novic pa Pirjevec opozarja še na neko nevarnost, saj če se bo odprlo vprašanje suverenosti nad cono A, se bo nujno odprlo tudi vprašanje cone B in to "lahko zaostri odnose s Slovenijo in Hrvaško".