Eden od naših najbolj prepoznavnih glasbenikov Slavko Ivančić je te dni obeležil svoj 70. jubilej in 50. obletnico glasbenega ustvarjanja s koncertom v amfiteatru Avditorija Portorož, ki je bil tudi tokrat razprodan. Na svoji glasbeni poti je bil član skupin Faraoni in Bazar, potem pa je nadaljeval samostojno glasbeno kariero. Njegove uspešnice, kot so Portorož 1905, Tina, Mi ljudje smo kot morje, Ne bom pozabil na stare čase, Potegnem črto in druge so del slovenske glasbene dediščine. Njegovo življenje je močno zaznamovala prometna nesreča leta 2015, vendar je s svojo pozitivnostjo in življenjsko močjo premagal hude posledice in se vrnil k glasbi. Ob svojem jubileju nam je razkril nekaj zanimivosti iz svoje dolgoletne glasbene poti.
Kot pravi, ga, ko pogleda na nazaj na petdeset let glasbenega ustvarjanja, preplavijo prijetni občutki; v svojem delu je vedno užival, tudi njegov jubilejni koncert v Avditoriju je potrdil veliko naklonjenost publike. "Prekrasni občutki. Vse skupaj fantastična zgodba. V mojem delu sem zmeraj užival in razveseljeval ljudi, kar so mi potrdili na rojstnodnevnem koncertu v Avditoriju," pove Ivančič, ki ga ljubezen do glasbe spremlja že od malih nog.
"Ukvarjanje z glasbo je bila moja velika želja od malih nog. Še posebno ob podpori mojega očeta, ki je bil tudi glasbenik." Sčasoma se je preizkusil v različnih zasedbah, a šele solo kariera mi je omogočila, da se popolnoma izrazi kot umetnik. Na vprašanje, kako bi z eno besedo opisal svojo glasbeno pot, odgovarja: "Ljubezen do glasbe tako do petja kot igranja na različne instrumente."
Glasbeni veteran, ki je s svojo prepoznavno barvo glasu zaznamoval slovensko glasbeno sceno, se spominja številnih nepozabnih trenutkov na odru. Med njimi izstopajo predvsem nastopi za bolnike, kjer je s svojo glasbo prinašal veselje in tolažbo. Ko ga vprašamo, kateri trenutki na odru so mu najbolj vtisnjeni v spomin, odgovori brez zadržkov: "Najbolj mi ostajajo v spominu nastopi za bolnike v bolnici, kjer jim pričaraš nasmeh na obraz." Ta izjava odkrije njegovo globoko povezanost z glasbo in zaupanje v njeno moč. In prav ta povezanost se zrcali v vsaki njegovi skladbi.
Njegova glasbena pot je bila pestra in polna prelomnic. Od prvih korakov v skupinah do uspešne solo kariere, je ustvaril številne nepozabne skladbe. "Vse skladbe imajo v moji karieri velik pomen. Recimo spomin na mojo Crikvenico in skladba Listopad in Mi ljudje smo kot morje na Titovem trgu v Kopru, da ne govorim o začetku solo karire in Črti," se spominja.
Dobra glasba z leti dobiva na vrednosti in Ivančićeve skladbe so dokaz tega, saj gredo iz generacije v generacijo. Zanimivo je, kako različno jih ljudje interpretirajo. Na vprašanje, ali so ga kdaj presenetile kakšne posebne interpretacije, ko so nekateri njegovo glasbo razumeli na način, ki ga niste predvidel, kot na primer pri skladbi Potegnem črto, odgovori: "Presenečenj ni bilo. Vsak se odzove na svoj način. Eni se hecajo, drugi mislijo zares. Tako pač je. Jaz sem samo zapel kot znam in zmagal."
Ko pogledamo nazaj na razvoj glasbene industrije, Ivančić opazi tako pozitivne kot negativne spremembe. Veseli ga prihod novih talentov, pogreša pa nekdanje festivale, ki so bili prava odskočna deska za številne glasbenike. "Glasbena industrija gre po korakih napredka. V glasbo pa prihajajo mladi zagnani ljudje s polno energije, ki jim glasba pomeni veliko. Žalosti me, da so se izpeli festivali, ki so včasih znali prinest nove melodije, če pa kakšen še je , se premalo vrtijo nove pesmi na radijskih postajah."
Kljub spremembam pa eno ostaja nespremenjeno: ljubezen do glasbe, ki je Slavka Ivančića vodila skozi celo življenje. Slavko je legenda, ki še vedno navdihuje.
