Tomaž Gantar

Kot je poudaril minister na dopoldanski novinarski konferenci, z administrativnim preklicem epidemije "zadeve še ni konec". Kot pravi, nas čaka trdo delo, če želimo preprečiti nove žrtve in posledice na vseh področjih, saj še ni učinkovitega zdravila ali cepiva za koronavirusno bolezen covid-19. Napovedal je, da bodo še naprej intenzivno testirali vse, ki bodo imeli znake respiratorne okužbe. Prav tako bodo še naprej prilagajali zdravstveni sistem za morebitno povečanje števila okuženih in tako poskušali doseči, da tudi v primeru ponovitve bolezni ukrepi ne bodo tako strogi, predvsem pa da ne bodo tako hude gospodarske posledice.

"Od razmer, ki jih bomo ves čas spremljali, bo odvisno, katere ukrepe bomo v nadaljevanju še sproščali. Predvsem pa potrebujemo to vmesno obdobje za pripravo načrtov za morebitno ponovitev epidemije in za pripravo najbolj ranljivih sistemov, kot so zdravstveni sistem in domovi za starejše občane," je dejal Gantar.

Okuženost z novim koronavirusom v domovih za starejše je bila sicer le 1,7-odstotna, a bolezni vsem bolnikom ni uspelo premagati, je Gantar dejal na dopoldanski novinarski konferenci. To jim je tudi v poduk in obvezo, da bodo v sodelovanju s pristojnim ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razmere v domovih skušali izboljšati v čim krajšem času, tudi z višjimi kadrovskimi standardi.

"Storil bom vse, da bi do morebitnega drugega vala uspeli zagotoviti vsaj kakšno negovalno bolnišnico," je dejal minister. Po njegovi oceni bi te potrebovali že pred časom in ne samo zaradi epidemije novega koronavirusa. K aktivnostim za odprtje negovalne bolnišnice, ki bi bila pripravljena za naslednji val epidemije, so pozvali tudi v Združenju invalidov - Forumu Slovenije in Slovenskem združenju za pomoč pri demenci.

Gantar sicer meni, da negovalne bolnišnice morda niso najboljši izraz. "Ne gre za bolnišnice, ampak za domove oziroma institucije, kjer bo bistveno višji delež in drugačen standard pri zagotavljanju zdravstvene nege," je dejal. Po njegovih besedah gre torej za nekakšne negovalne enote z večjem številom zdravstvenih delavcev in podpornih služb. V državi obstaja nekaj lokacij, ki bi jih lahko uporabili, med težavami pa Gantar vidi predvsem zagotavljanje dovolj velikega števila zdravstvenih delavcev in ustreznega financiranja za ta namen.

Opomnil, da je zaščitno masko še vedno treba nositi v zaprtih prostorih, kjer ni mogoče zagotavljati dovolj velike medosebne razdalje, v javnih prevoznih sredstvih, za osebe z znaki respiratornega obolenja, zdravstvene delavce ter zaposlene in obiskovalce v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih. "Uporaba je še kar široka in mislim, da lahko na ta način bistveno zmanjšamo možnosti drugega vala epidemije," je prepričan Gantar.

Vladni govorec Jelko Kacin pa je dodal, da lahko pri gospodarski dejavnosti lastnik oz. upravitelj ob preveliki gneči od strank zahteva, da si nadenejo maske. "Naša nova realnost je, da mora imeti vsak pri sebi masko," je še pripomnil.

S koncem epidemije je zavod za blagovne rezerve zaključil nabavo zaščitne opreme, zato jim je ministrstvo ponudilo možnost nabave prek skupnega javnega naročila. A kot pravi Gantar, posebnega interesa za to za zdaj ni bilo.

Ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe spreminjajo tudi delo v zdravstvu. Minister je zatrdil, da se na ministrstvu ne pogovarjajo o krčenju košarice pravic v zdravstvu. Bo pa po njegovih besedah treba jeseni ponovno oceniti finančno situacijo, ko bo jasno, koliko manjši bo priliv v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po drugi strani bo treba vpeljati nekatere spremembe, da bi po koncu epidemije opravili enak ali večji obseg zdravstvenih storitev. To bodo po Gantarjevih napovedih skušali zagotoviti z dodatnimi programi in stimulacijo, prav tako pa bodo skušali angažirati vse, ki imajo dovoljenje za delo in lahko izvajajo zdravstvene storitve.

Tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je opozoril, da je virus še vedno med nami in da se je dobro držati vseh ukrepov. Zatrdil je tudi, da je bil za odločitvijo o preklicu epidemije večtedenski premislek, epidemijo pa da so ukinjena skladno s strokovnimi odločitvami.