Kot je zapisala bralka, so motor ukradli pred blokom sredi naselja. "Nihče ni videl ničesar, nihče ni slišal ničesar. V teh letih naj bi mladostniki verjeli v poštenost, v trud, v to, da si s pridnim delom in vztrajnostjo ustvarijo nekaj svojega. Mi smo ga tako učili. Kaj pa zdaj? Kako naj mu razložimo, da trud in poštenost v tej družbi ne pomenita nič?"

Predvsem pa je zanimiva druga plat zgodbe, ki jo navaja bralka. Veliko znancev naj bi jim povedalo, da je motor najverjetneje ukradel nekdo, ki ga sin pozna. "Kje živimo, da je to sprejeto kot nekaj običajnega? Da nihče v to ne podvomi? Da vsi vedo, kako takšne kraje potekajo, kdo jih izvaja, pa se nič ne spremeni? Žal, storilci ostajajo neznani, nekaznovani. Varnostne kamere so povsod, pa nič. Če se nekaj prepovedanega dogaja, zakaj se nič ne ukrene? Če je nekdo žrtev, zakaj nima pravice do pravice," sprašuje.

Bralka ugotavlja, da sistem, ki bi moral zaščititi poštene in kaznovati krivične, preprosto ne deluje. "Da moramo zdaj mi, starši, to zgodbo deliti in prostiti za pomoč. In da nas ob tem vsi le nemočno trepljajo po ramenih in rečejo 'to se dogaja'. Ampak ne, ne bi se smelo," dodaja.

Vse, ki bi karkoli videli ali imeli informacije o kraji motorja, bralka prosi, da pomagate tako, da zgodbo delite. "Naj se sliši, naj se premakne. Mogoče bomo s tem preprečili, da bo naslednji otrok ostal brez vsega, za kar se je trudil. Mogoče bo naslednjič prav vaš," zaključuje.