Možnost, da zavezanec pol odstotka od svoje odmerjene dohodnine nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov, se je v zakon o dohodnini vpisala z davčno reformo v letu 2007. Za splošno-koristne namene se štejejo humanitarni nameni, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni.

Vsak zavezanec za dohodnino lahko od tedaj s posebnega seznama, ki je objavljen na spletnih straneh Fursa, izbere družbeno pomembne ustanove, ki naj jim finančna uprava nakaže največ 0,5 odstotka njemu odmerjene dohodnine: ta odstotek lahko razdeli med več prejemnikov, a delež ne more biti manjši kot 0,1 odstotka. Upravičencev je več kor 5000.

Zahteve za donacije ni treba vlagati vsako leto

Zahtevo lahko vložijo na Fursu, pri čemer pa nekateri za istega upravičenca, kateremu so del dohodnine za donacije namenili že v preteklosti, vlagajo zahtevo vsako leto znova. Glede tega na Fursu opozarjajo, da to ni potrebno. "Enkrat že vložena zahteva velja za nedoločen čas. Zahtevo vložite le v primeru, če želite svojo odločitev spremeniti in donacijo nameniti komu drugemu, kot ste jo doslej," svetujejo zavezancem. Upoštevali pa bodo zadnjo veljavno zahtevo, s katero bodo razpolagal na dan 31. decembra tistega leta, za katero se odmerja dohodnina. Zahtevo naj seveda vložijo tudi zavezanci, ki se doslej še niso odločali za takšen način doniranja. Takšnih pa je po podatkih Fursa kar dve tretjini.

Donacija, katere višina je odvisna od višine odmerjene dohodnine, ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine zavezanca. Če se zavezanec za donacijo ne odloči, Furs pol odstotka od odmerjene dohodnine skupaj z ostalimi 99,5 odstotka nakaže v državni proračun. Vseh več kot 5000 upravičencev na leto skupaj prejme približno 4,5 milijona evrov donacij od dohodnine.