Poročilo temelji na oceni sreče, ki jo podajo državljani sami, ob tem pa tudi na drugih podatkih, kot so denimo stopnja BDP, socialne podpore, osebne svobode in korupcije. Nato se državi na podlagi povprečja iz triletnega obdobja dodeli ocena na lestvici od nič do deset. Zadnja izdaja je bila dokončana pred rusko invazijo na Ukrajino.

Na vrhu lestvice so se poleg Finske po pričakovanjih znašle tudi nekatere od najbolj razvitih držav v Evropi, navaja AFP. Danska se je uvrstila na drugo mesto, sledijo ji Islandija, Švica in Nizozemska. Slovenija je na 22. mestu, lani je bila na 29. mestu. Sosednje države Avstrija, Italija, Hrvaška in Madžarska pa so se uvrstile na 11., 31., 47. in 51. mesto.

Na drugem koncu lestvice se je na samem dnu znašel Afganistan. Državo še vedno pestijo travme zaradi številnih vojn in huda lakota, ob tem se je od prevzema oblasti s strani talibanov močno poslabšala tudi splošna humanitarna kriza.

Na predzadnje mesto se je uvrstil Libanon, ki se sooča z gospodarskim zlomom, poleg Afganistana in Venezuele pa je na lestvici zabeležil tudi največji padec. Na drugi strani so največji napredek med 146 državami dosegle Srbija, Bolgarija in Romunija.

"Večletne izkušnje s poročilom o svetovni sreči so pokazale, da so za dobro počutje v državi ključnega pomena predvsem visoka stopnja socialne podpore, medsebojna radodarnost državljanov in poštenost oblasti," je zapisal soavtor poročila Jeffrey Sachs.

Že peta uvrstitev Finske na vrh lestvice sicer vzbuja določeno mero začudenja, saj se mnogi od 5,5 milijona prebivalcev te nordijske države opisujejo kot molčeči in nagnjeni k melanholiji, še navaja AFP. Vendar pa je ob tem Finska znana tudi po dobro delujočih javnih storitvah, splošnem zaupanju v oblast ter nizkih stopnjah kriminala in neenakosti.

Združeni narodi poročilo objavljajo vsako leto od leta 2012. Letos je bilo objavljeno 18. marca, dva dni pred današnjim mednarodnim dnevom sreče, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila istega leta.