Michael Caine

Pričel bom s starejšim. Michael Caine (rojen Maurice Joseph Micklewhite) je že kot mlad fant izkazoval splošni talent in delavnost. Kot dijak je prejel štipendijo, vendar je že pri šestnajstih letih opustil študij. Ukvarjal se je z različnimi kratkoročnimi posli, zatem pa bil vpoklican v vojsko, kjer je služil od leta 1952 vse do leta 1954. V omenjenem obdobju se je tudi vojskoval v Korejski vojni.

Po povratku v Veliko Britanijo se je hitro začel zanimati za gledališče. Javil se je na razpis za delo kot asistent dramaturgu uveljavljenega gledališča, kjer so ga tudi vzeli. Delo pa je tudi zahtevalo opravljanje krajših in ne ravno pomembnih vlog, za katere pa si je nadel odrsko ime Michael Scott. Po nekaj letih ga je kariera pripeljala v London, kjer pa je moral takoj spremeniti svoje odrsko ime, saj je že obstajal igralec z enakim aliasom. Kot oboževalec Humphreya Bogarta si je nadel novo odrsko ime – Michael Caine, s katerim je še danes poznan. Z novo identiteto se tudi pojavi s svojo prvo filmsko vlogo v 'A Hill in Korea' (1956). Pravi preboj pa je dosegel z vlogo vojaškega oficirja v vojni drami 'Zulu' (1964). Sledila je vloga vohuna Harryja Palmerja v seriji filmov, eni izmed teh so 'The Ipcress File' (1965), 'Funeral in Berlin' (1966) in 'Billion Dollar Brain (1967), pa ženskarja v filmu 'Alfie' (1966) ter prva vloga v ameriškem filmu 'Gambit' (1966).

Konec šestdesetih let in v pričetku sedemdesetih let se je Cainova kariera samo povzdigovala in dobili smo še nekaj legendarnih vlog v filmih: 'The Italian Job' (1969), 'Battle of Britain' (1969), 'Get Carter' (1971), 'Sleuth' (1972), 'The Man Who Would Be King' (1975) in 'Silver Bears' (1978), pa še bi lahko naštevali. Ob koncu desetletja se je preselil v ZDA, da bi lahko bolje sodeloval še z nekaterimi uspešnimi ameriškimi režiserji, kar pa so mu nekateri očitali kot selitev zgolj za denar. V drugi polovici sedemdesetih let in v osemdesetih je v povprečju igral v dveh filmih na leto, toda pričele so se pojavljati in izpostavljati neuspešne odločitve, kot na primer 'The Swarm' (1978), 'Ashanti' (1979), 'Blame it on Rio' (1984) in 'Jaws: the Revenge' (1987). Nenadoma se je zdelo, da je zašel s poti, vendar se je njegovo sodelovanje že predhodno razširilo, saj je postal uveljavljen igralec, in smo ga lahko v enakem obdobju občudovali v uspešnejših izdelkih: 'California Suite' (1978), 'Dressed to Kill' (1980), 'Deathtrap' (1982) in 'Mona Lisa' (1986).

Kljub vsemu v devetdesetih letih ni imel veliko sreče in kazalo je, da ne bo več vpoklican za večje vloge. Stagnacija je trajala vse do leta 1999, ko je sodeloval v filmu 'The Cider House Rules', za katerega je prejel oskarja za najboljšo moško stransko vlogo. S kasnejšo vlogo v 'The Quiet American' (2002) je pa prejel zgolj nominacijo za oskarja. Od leta 2005 pa ga je, poleg ostalih sodelovanj, 'prevzel' režiser Christopher Nolan ('Memento', 'The Dark Knight Rises'), ki ga je vključil v svojih zadnjih petih filmov: trilogijo Batmana (2005−2012), 'The Prestige' (2006) in 'Inception' (2010). V načrtu je že nekaj novih filmskih sodelovanj, ki jih bomo deležni že letos.

Michael Caine je ikona britanskega filma, je znamka, ki jo vsi (pre)poznamo in z užitkom gledamo filme, v katerih se pojavi. Dokazal je, da je času kos in da z leti nabira(mo) izkušnje, odrašča(mo) ter pušča(mo) zmeraj pečat. Vse najboljše, Michael!

David Cronenberg

Režiser kanadskega rodu, ki je odraščal v židovski družini, je svoje zanimanje za film vzpostavil v študijskih letih, ko se je soočil z 'Winter Kept Us Warm (1965). Od tistega trenutka naprej se je odločil, da bo ustvarjal znotraj filma. Že na začetku je sodeloval z režiserjem Ivanom Reitmanom ('Ghostbusters', 'No Strings Attached') pri manjših projektih v Torontu in po enoletnem potovanju po Evropi se je vrnil ter diplomiral z najboljšimi ocenami.

Svojo uradno kariero je pričel v sodelovanju s prej omenjenim Ivanom Reitmanom. Njunemu ustvarjanju je pomagala kanadska vlada, ki ju je financirala tekom sedemdesetih letih. Takrat se je David Cronenberg plasiral s svojim 'body horror' (pod)žanrom in lansiral svoje prve grozljivke, kot na primer 'Shivers' (1975) in 'Rabid' (1977). S tistega obdobja je potrebno omeniti ne ravno Cronenberski film 'Fast Company' (1979), ki pa je požel veliko pozitivnih kritik s strani oboževalcev in širše javnosti.

Njegov opus se velikokrat predstavi kot progresija, kot pomik s socialnega v notranje življenje. Tako se tudi kaže v njegovih filmih. V prvem obdobju njegove kariere se v filmih pojavljajo znanstveniki, ki spreminjajo človeška telesa in s svojim dejanjem sprožijo družbeni prevrat ('Shivers', 'Rabid'), v začetku osemdesetih let pa se kaos znanstvenika predstavi kot nekoliko bolj personalen ('Videodrome', 'Scanners'); v drugi polovici osemdesetih let se pojavijo izdelki, ko znanstvenik postane rezultat lastnega eksperimenta ('The Fly'). Njegovi kasnejši filmi pa se preusmerijo v globlje in psihološke vode, velikokrat s preskakovanjem med realnostjo in fikcijo.

Cronenberg se ne usmerja v 'big budget' filme, razen pri 'The Dead Zone' (1983) ali 'A History of Violence' (2005). Slednji je zahteval največji finančni vložek med Cronenbergovimi filmi, požel največ slave in je med najbolj dostopnimi iz njegovega opusa.

Sam pravi, da nanj sta veliko vplivala William S. Burroughs in Vladimir Nabokov, kar se tudi izkaže pri režiserjevi filmski adaptaciji romana prvega avtorja, Naked Lunch. George Lucas ('American Graffiti', 'Star Wars') ga je imel na seznamu morebitnih režiserjev za 'Star Wars: Episode VI − Return of the Jedi' (1983), sodeloval je kar eno leto pri pripravi filma 'Total Recall (1990), vendar je zapustil ekipo zaradi nestrinjanj s producenti, kasneje pa je prejel ponudbo za nadaljevanje trilerja 'Basic Instinct', kar pa je zavrnil. V zadnjem času je veliko sodeloval z igralcem Viggom Mortensenom ('Eastern Promises', 'A Dangerous Method'). Njegov zadnji film je 'Cosmopolis' (2012), ki je tekmoval za zlato palmo leta 2012. Njegov naslednji projekt je 'Maps of the Stars', ki je napovedan za letos, v glavni vlogi pa bo sedanji Cronenbergov favorit Robert Pattinson ('Twilight', 'Cosmopolis').

David Cronenberg je postavil temelje za nov tip režiranja in oplemenitil žanr grozljivk ter sfero neodvisnih produkcij. Ponudil je številne filmske uspešnice, med njimi jih je že veliko prejelo predznak kultnega, kar ga postavlja med najvplivnejše in najpomembnejše režiserje zadnjih petdesetih let. Vse najboljše, David!

Sorodne vsebine:

Recenzija: Silver Linings Playbook

Recenzija: Mogočni Oz

Osebnost tedna: Ben Affleck