V ponedeljek so pobudniki v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, s katerim želijo neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.

Ob tem je vodja skupine, ki je pripravila zakonski predlog, Andrej Pleterski, med drugim dejal, da "v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij, vendar to stanje vodstev zdravniških organizacij niti najmanj ne vznemirja".

Tudi nekdanji minister za zdravje in zdravnik Dušan Keber je omenil, da sedaj prihaja do primerov posegov svojcev v življenje bližnjega iz obupa oziroma nesprejemljivega trpljenja bližnjega, prav tako pa tudi do pasivne evtanazije. Gre za poseg, ki ga zdravnik opravi brez vednosti in privoljenja bolnika ali njegovega svojca, ko denimo bolniku predpiše naraščajoče odmerke sedativov, mu ukine hrano ali tekočino, kar nedvomno vodi v smrt, četudi tega ne imenuje pasivna evtanazija, temveč "stranski učinek zdravljenja", je bil kritičen Keber.

Po izjavah Kebra in Pleterskega Fides prejema številne odzive prizadetih zdravnic in zdravnikov, še posebej tistih, ki delajo v najtežjih pogojih dela z intenzivno bolnimi. Tu ne gre več za klasične ponavljajoče diskreditacije zdravnikov, temveč za kompletno negiranje poslanstva zdravniškega poklica in dodatno rušenje odnosa med bolnikom in zdravnikom, so prepričani v sindikatu.

"Sprašujemo se v kakšni družbi živimo? Taki, ki res tolerira, da se poleg splošno znanih napadov na zdravnike in zdravniške organizacije, za doseganje cilja, omalovažuje tudi že samo poslanstvo zdravniškega poklica," so se vprašali.

Tema evtanazija je težka in kompleksna. Obravnavana bi morala biti strokovno in multidisciplinarno ter hkrati empatično in razumevajoče do vseh, ki so ali še bodo v tako hudi življenjski situaciji, so dodali.

Hujskaške in neresnične obtožbe zato obsojajo, "ker nam to narekujeta naša vest in spoštovanje do poslanstva zdravniškega poklica, ki ga zdravnice in zdravniki v vse težjih razmerah v javnem zdravstvenem sistemu požrtvovalno namenjajo zdravljenju bolnih in poškodovanih".

Posamezniki, ki širijo take hude neresnične obtožbe bi morali za to odgovarjati in se javno opravičiti, so še poudarili.

Izjavo Pleterskega so zavrnili in za skrajno nedopustno označili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.

Na obsodbe zdravniške zbornice so se danes odzvali pobudniki predloga. Kot so zapisali, izjava, do katere so kritični v zdravniških organizacijah, da "v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij", temelji na predhodnih javnih izjavah, ki so jih podali slovenski zdravstveni delavci. V sporočilu za javnost so izpostavili štiri.

Kot so dodali, zdravniška zbornica zavrača trditev, da predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotuje le del zdravništva, ki "drži v rokah vodstvo zdravniških organizacij". Da trditev drži, po mnenju predlagateljev dokazujejo sami z navajanjem vseh zdravniških organizacij, ki zakonu nasprotujejo, njihova mnenja so napisala in podpisala vodstva.

"Da pa gre pri tem samo za del zdravnikov, potrjujejo z navedbo, da njihova stališča 'odražajo večinska mnenja zdravnikov'. Obstajajo torej tudi drugačna mnenja, ki jih imajo za manjšinska. Kakšna so številčna razmerja mnenjskih skupin v resnici, ne vemo, ker nikoli ni bila izvedena reprezentativna anketa," so zapisali.

Verjamejo, da so se primeri evtanazije, o katerih so v javnih izjavah govorili zdravstveni delavci, zgodili zaradi globokega sočutja zdravstvenih delavcev in njihove pripadnosti trpečim pacientom. Sprejem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo zdravstvene delavce odrešil etičnih stisk, paciente pa trpljenja, so prepričani.