Pred prvo svetovno vojno in po njej so se številni prebivalci z območja pod Slavnikom v iskanju boljšega zaslužka in svetlejše bodočnosti izseljevali v tujino. Eni so odhajali v Trst, drugi so ubirali pot čez Atlantik v Severno Ameriko. Med temi sta bila tudi Janez Fradel in njegova zaročenka Marija Fabjančič, ki sta leta 1913 odpotovala čez ocean v obljubljeno deželo, v kateri nista nameravala ostati za vedno. Načrtovala sta, da se v nekaj letih vrneta in s prisluženim denarjem povečata svojo malo kmetijo v domačem kraju. Zgodilo pa se je, kot pri mnogih drugih izseljencih, da sta se ukoreninila v ZDA, kjer je njuno življenje in življenje njunih otrok teklo dalje.

Vezi s starim krajem pa se niso pretrgale, družinska in sorodstvena razmerja so se ohranjala na daljavo prek dopisovanja. Pisma, ki so celih 50 let potovala čez Atlantik, so tako postala glavni vir, s pomočjo katerega nam Amy Fradel razkriva pisano zgodbo svojih prednikov. Z zanimanjem je med prebiranjem prevedenih pisem odkrivala člane družine, za katere ni vedela, in spoznavala, kaj se je z njimi dogajalo v preteklosti. Hkrati nam delo prikaže vsakdanje praktično življenje, izkušnje in čutenja malih ljudi skozi razgibano zgodovino dvajsetega stoletja.

Njeno delo pa ni le zgodba o izseljevanju, temveč tudi pomemben dokument, ki osvetljuje širšo zgodovinsko in kulturno izkušnjo slovenskih priseljencev v ZDA. Avtorica namreč prinaša vpogled v vsakdanje življenje teh ljudi v novem svetu, njihove boje, uspehe in izzive ter ohranjanje slovenske identitete na tujem. Zaradi tega ni presenetljivo, da je bila knjiga nagrajena s prestižno literarno nagrado Slovenske ameriške zveze (Slovenian Union of America Literary Award) za leto 2022.

Predstavitev poteka v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Med "deseto banovino" in "sedmo republiko": države in diaspore v prvi in drugi Jugoslaviji (J6-50191), ki ga financira ARIS.