Direktiva, ki jo morajo sedaj potrditi še države članice, bi veljala za večja podjetja, ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in več kot 50 milijonov letnega prometa. To pomeni, da se ne nanaša za mikro, mala in srednja ter družinska podjetja.

Gospodarske družbe, ki so v celoti ali delno državna podjetja, bodo morala cilj 40-odstotne zastopanosti žensk doseči do leta 2018, zasebne družbe, ki kotirajo na borzi, pa do leta 2020.

Sankcije za podjetja, ki ne bodo ravnala v skladu z direktivo, bi morale biti po mnenju poslancev obvezne. Kot predlagajo, bi lahko bila ta podjetja tudi izključena iz javnih razpisov in določenih programov financiranja iz evropskih strukturnih skladov. V vsakem primeru pa bi jim grozile globe.

Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš je s predlogom zadovoljna.

Zgodovinski trenutek za enakopravnost spolov

Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je današnje glasovanje označila kot "zgodovinski trenutek za enakopravnost spolov v Evropi". "Parlament je ustvaril prve razpoke v steklenem stropu, ki najvišje položaje še vedno zapira pred ženskim talentom," sedaj pa mu mora slediti še Svet ministrov, je poudarila.

Tudi poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je s predlogom zadovoljna, saj bo "prispeval k večji enakopravnosti in socialni pravičnosti ter večjemu upoštevanju zaslug na trgu dela".

Kot je izpostavila v torkovi razpravi v Strasbourgu, bo zagotovil celovito uporabo različnih znanj in sposobnosti ter tako prispeval h gospodarski rasti. "Predvsem pa je pomembno, da bo ta ureditev omogočila učinkovito izkoriščanje potenciala polovice populacije na najvišjih položajih odločanja v gospodarstvu."

Slovenija je z 21,6 odstotka nad povprečjem EU

V EU v povprečju na neizvršnih položajih v vodstvih največjih podjetij, ki kotirajo na borzi, sedi le slabih 17 odstotkov žensk. Slovenija je z 21,6 odstotka nad povprečjem EU. Povsem na vrhu evropskih podjetij žensk še vedno praktično ni, saj zasedajo le štiri od 100 predsedniških stolčkov. Po drugi strani je med univerzitetnimi diplomanti kar 60 odstotkov žensk.

Različni primeri v državah članicah, kot so Francija, Italija in Islandija, kažejo, da je mogoče število žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu občutno zvišati le z zavezujočimi ukrepi - z zakonsko določenimi ženskimi kvotami.

V Sloveniji, kjer ni bil na tem področju sprejet noben zavezujoč ukrep, se je delež žensk v upravah in nadzornih svetih med letoma 2003 in 2012 zmanjšal za štiri odstotne točke, izhaja iz podatkov Evropske komisije.