Revizija večletnega finančnega okvirja (MFF) 2021-2027 v skladu z dogovorom držav članic in evropskih poslancev iz začetka meseca predvideva povečanje za 64,6 milijarde evrov. Vključuje še dogovor o platformi za strateške tehnologije za Evropo (STEP) in poseben finančni instrument za Ukrajino, vreden 50 milijard evrov. Do konca leta 2027 je za Kijev predvidenih 33 milijard evrov posojil in 17 milijard evrov nepovratnih sredstev.

Za revizijo je glasovalo 499 poslancev, 67 proti, 31 se jih je glasovanja vzdržalo. Sredstva za Ukrajino pa je potrdilo 536 evroposlancev, 40 jih je bilo proti, 39 se jih je vzdržalo. STEP je medtem zbral 517 glasov podpore, 59 jih je bilo proti, 51 vzdržanih.

Michael Gahler

V dopoldanski razpravi je eden od poročevalcev finančnega inštrumenta za Ukrajino Michael Gahler (EPP) izpostavil, da EU z revizijo MFF izpolnjuje svoje obljube Ukrajini. Ob tem se je zavzel še za dobavo streliva in dodatnega orožja Ukrajini, saj da ga potrebuje v boju z agresorjem.

Medtem pa se je druga poročevalka Eider Gardiazabal Rubial (S&D) zavzela za to, da bi se vsa zasežena ruska sredstva namenila za obnovo Ukrajine, prepričana je, da mora Rusija odgovarjati in plačati za škodo, ki jo je povzročila.

V povečanje MFF sta poleg tega vključeni dodatni dve milijardi evrov za soočanje z migracijami in upravljanje meja ter 7,6 milijarde evrov za sodelovanje s tretjimi državami, tudi za podporo Zahodnemu Balkanu.

Revizija predvideva še 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad za soočanje s kriznimi razmerami, 1,5 milijarde pa za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na področju obrambe.

Del povečanja bo pokritega iz dodatnih prispevkov držav članic, del pa s prerazporeditvijo obstoječih sredstev iz drugih programov.

Revizijo MFF, inštrument za Ukrajino in STEP mora sedaj uradno potrditi še Svet EU.

Kremelj svari, da pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu Zahoda

Pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu zahodnih držav, je danes v odziv na besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je na mizi tudi ta možnost, sporočil Kremelj. Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je še ocenil, da bi bil v tem primeru neposreden konflikt med zvezo Nato in Rusijo neizogiben.

"To zagotovo ni v interesu teh držav, tega bi se morale zavedati," je Peskov odgovoril na prošnjo za odziv na Macronove besede glede možnosti napotitve sil v Ukrajino. Kot je dodal tiskovni predstavnik Kremlja, številne države "ohranjajo precej trezno oceno morebitnih nevarnosti takih dejanj".

Dmitrij Peskov

"Samo dejstvo, da se razpravlja o možnosti napotitve nekaj kontingentov iz Natovih držav v Ukrajino, je zelo pomemben element," je še menil Peskov. Dodal pa je, da se Kremelj dobro zaveda stališča Macrona "o potrebi po tem, da Rusiji zadajo strateški poraz".

Na vprašanje, ali bi prihod Natovih vojakov v Ukrajino vodil v neposredno konfrontacijo med zavezništvom in Rusijo, pa je Peskov odgovoril, da v tem primeru "ne bi govorili o možnosti, temveč o neizogibnosti" spopada.

"In te države se morajo vprašati, če je to v njihovem interesu in v interesu njihovih državljanov," je še dodal v izjavah, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev v Parizu naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve zahodnih sil v državo, češ da je poraz Rusije nujen za varnost in stabilnost v Evropi. O tem sicer med državami po njegovih besedah ni soglasja.

Jens Stoltenberg

Evropske zaveznice zavračajo možnost napotitve vojakov v Ukrajino

Evropske zaveznice so se zadržano odzvale na izjave Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v to državo. Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.

Generalni sekretar Nata Stoltenberg je dejal, da severnoatlantsko zavezništvo ne namerava poslati bojnih enot v Ukrajino. Kot je danes pojasnil za ameriško tiskovno agencijo AP, Natove zaveznice "zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere". "To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini," je povedal.

Olaf Scholz

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je danes zatrdil, da evropske države ali članice Nata v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov.

"Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Scholz.

Švedska, ki se bo kot 32. država kmalu pridružila Natu, je danes sporočila, da za zdaj ne načrtuje pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino. "Za zdaj to sploh ni v načrtu," je za švedsko radiotelevizijo SVT dejal premier Ulf Kristersson dan po tem, ko je bila z ratifikacijo v madžarskem parlamentu odpravljena še zadnja ovira za švedsko članstvo v Natu.

Emmanuel Macron

Do Macronovih zamisli o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino sta bila zadržana tudi premierja Poljske in Češke, Donald Tusk in Petr Fiala.

Tusk je po današnjem srečanju s Fialo v Pragi dejal, da Poljska ne namerava poslati svojih enot v Ukrajino. Kot je poudaril, se je treba sedaj osredotočiti na zagotavljanje največje možne podpore Ukrajini v njenih vojaških prizadevanjih proti ruski invaziji. Ali bi se lahko to stališče pod določenimi okoliščinami v prihodnosti spremenilo, za zdaj ni želel ugibati.

Podobnega mnenja je bil Fiala. "Ni treba iskati novih poti," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in pri tem izpostavil pomen skupne nabave topniškega streliva za Ukrajino.

Z Downing Streeta pa so danes v odzivu na izjave Macrona sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov "velikega obsega" v Ukrajino poleg "majhnega števila" ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem v smislu "medicinskega usposabljanja", poroča AFP.

Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu in Madridu. Hrvaška ni ponudila napotitve svojih vojakov v Ukrajino, je dejal premier Andrej Plenković, ob tem pa poudaril, da bo še naprej zagotavljala podporo na druge načine.

Andrej Plenković

Španska vlada se ne strinja z idejo o morebitni namestitvi evropskih enot v Ukrajini, pa je dejala tiskovna predstavnica španske vlade Pilar Alegria. Ob tem je sicer vztrajala, da je treba pospešiti pošiljanje vojaške opreme za pomoč Kijevu.

Po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, tudi slovenskega premierja Roberta Goloba, ter ZDA in Kanade, je Macron pojasnil, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino sicer ni. Ob tem pa je zatrdil, da bodo "naredili, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni".