Pred nekaj leti se je zdelo, da so Evropejci osupli nad vstopom Donalda Trumpa v Belo hišo in zaradi politično nezanesljivih ZDA pripravljeni prevzeti nadzor nad lastno usodo. Ko pa je prišla naslednja kriza, so se tako ZDA kot evropske vlade vrnile k starim modelom vodenja zavezništva. Evropa, kot je pred invazijo Rusije glasno obžaloval visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell, v resnici ni za mizo, ko gre za reševanje rusko-ukrajinske krize. Namesto tega poteka proces vazalizacije, torej podrejanja ZDA, ugotavljata avtorja študije Jana Puglierin in Jeremy Shapiro.

V obdobju Trumpove administracije je bila prihodnost zavezništva videti precej drugačna. Ameriška zunanja politika je bila osredotočena na Kitajsko, Trump pa se je spogledoval z Rusijo in grozil, da bo zapustil evropske zaveznice. Oblikovalci politik po vsej Evropi so začeli govoriti o "suverenosti", "avtonomiji" in "neodvisnosti" od ameriškega zaveznika. To široko spoznanje v Evropi je v prvi vrsti odražalo šok nad Trumpovo retoriko, a tudi trezen pogled, da se ameriška zunanja politika strateško usmerja proti Aziji.

Še leta 2019 je tedaj nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ustanovila geopolitično komisijo in obljubila, da bo EU postala neodvisen akter v globalnih zadevah. Ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 je to idejo postavila pod vprašaj in jo razkrila kot skoraj povsem prazno. Močan odziv ZDA in sprejemanje le-tega po vsej EU sta zavezništvo vrnila nazaj v tradicionalni način hladne vojne. Kot v mnogih krizah med hladno vojno so ZDA prevzele vodstvo, od svojih evropskih zaveznikov pa zahtevale politično privolitev ter vojaške in finančne prispevke.

"Vse strateške odločitve se sprejemajo v Washingtonu. Trenutno nobena vlada v EU, tudi v tradicionalno neodvisni Franciji, ne nasprotuje tej vrnitvi k tradicionalnemu ameriškemu vodstvu. Nasprotno, večina ga sprejema in si celo prizadeva zagotoviti, da se bo nadaljevalo tudi po vojni v Ukrajini," opozarjata avtorja študije. Ob tem se sprašujeta, zakaj ostajajo evropski narodi tako nesposobni oblikovati lasten odziv na krize v svoji soseščini.

Evropejci niso sposobni voditi sami sebe

Po njunem mnenju za to obstajata dva temeljna vzroka. Od finančne krize leta 2008 postajajo ZDA vse močnejše v primerjavi s svojimi evropskimi zavezniki. Čezatlantski odnosi niso postali bolj uravnoteženi, ampak so v njih prevladovale ZDA. Pomanjkanje ukrepanja Evropejcev v rusko-ukrajinski krizi izvira iz tega naraščajočega neravnovesja moči v zahodnem zavezništvu. Pod Bidnovo administracijo so ZDA vse bolj pripravljene izvajati ta naraščajoči vpliv.

Drugi vzrok je, da Evropejci niso uspeli doseči soglasja o tem, kako naj bi večja strateška suverenost sploh izgledala, kako se zanjo organizirati, kdo naj bi bili odločevalci v krizi in kako porazdeliti stroške, niti ne zaupajo drug drugemu dovolj, da bi dosegli kompromise o teh vprašanjih. "V tem kontekstu Evropejci ne morejo vedeti, kaj bi storili z večjo avtonomijo ali v čem bi se lahko razlikovali od Amerike, ker nimajo postopka ali zmogljivosti za odločanje o lastni politiki. Ameriško vodstvo je še vedno potrebno v Evropi, ker Evropejci še vedno niso sposobni voditi sami sebe," ugotavljata avtorja raziskave.

Iz teh razlogov se članice čezatlantskega zavezništva vračajo k svojim navadam iz hladne vojne, v kateri Američani vodijo, Evropejci pa jim preprosto sledijo. Na obeh straneh Atlantika je malo prostora ali apetita za neodvisna evropska prizadevanja, tudi pri vprašanjih, kot je trgovina med ZDA in EU, ki so nekoč veljala za zunaj varnostnega področja, še ugotavljata avtorja članka 'Umetnost vazalizacije: Kako je ruska vojna proti Ukrajini spremenila čezatlantske odnose'.