Prejšnja vlada je marca, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, sprejela novelo zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij.

Ta naj bi po besedah takratnega zunanjega ministra Anžeta Logarja omogočila bistveno boljše izvajanje enotnih sankcij EU proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, predvsem ko gre za zamrznitev premoženja ruskim državljanom.

Spremenjeni zakon odpravlja nekatere pomanjkljivosti iz preteklosti in daje organom, kot sta Furs in geodetska uprava, vse pristojnosti, da izvajajo nadzor in da v primeru posameznika ali pravne osebe na kazenskem seznamu EU z nepremičnino v Sloveniji izvedejo plombo na premoženju, je marca pojasnil Logar na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Na Fursu so po povpraševanju STA glede morebitnih primerov začasnih zamrznitev premoženja napotili na zunanje ministrstvo, ki je pristojno za zbiranje informacij o tem, kar so ugotovili in izvršili Furs, banke, upravljavci skladov, borza in zavarovalnice. Omenjene institucije morajo preverjati, ali imajo ljudje s seznama tistih, proti katerim je EU uvedla sankcije, v Sloveniji kakšno nepremičnino, bančni račun, denar v skladih, delež v podjetju oziroma plovilo.

BONUS VIDEO: Prazni rezervoarji tudi na Obali

Logar sicer marca ni imel podatkov, koliko je v Sloveniji teh sredstev ruskih posameznikov, ki jih je treba zamrzniti, je pa takrat dejal, da ko bo Furs posredoval prvo informacijo te vrste, ne vidi težav, da teh podatkov ne bi tudi javno objavili.

Od začetka vojne v Ukrajini je EU sprejela več svežnjev sankcij proti ruskemu gospodarstvu, finančnemu sistemu, centralni banki, kot tudi proti najvišjim vladnim uradnikom, ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, njegovemu ožjemu družinskemu krogu in njegovim tesnim sodelavcem.

Evropska unija je s sankcijami ruskim oligarhom doslej zamrznila premoženje v vrednosti 12,5 milijarde evrov, je v ponedeljek potrdil tiskovni predstavnik Evropske komisije Christian Wigand. S tem se je znesek iz aprila, ki je znašal 6,7 milijarde evrov, skoraj podvojil.

Omenjena številka vključuje luksuzne jahte, nepremičnine, helikopterje in umetniška dela, ne vključuje pa zamrznjenega premoženja ruske centralne banke.