Po novi ureditvi otroku v primeru neplačevanja preživnine s strani preživninskega zavezanca pred vložitvijo zahteve za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine ni več treba sprožiti izvršilnega postopka pred pristojnim sodiščem, je Maljevac pojasnil v izjavi za medije.

Od 1. septembra bo namreč mogoče na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS vložiti zahtevo, sklad pa bo pozval preživninskega zavezanca, da se v osmih dneh pisno izjavi o zahtevi za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine, torej da poda pisno izjavo o neplačanih preživninah, ali pa izkaže morebitna plačila preživnine. Obrazci za vložitev zahteve so objavljeni na spletni strani ministrstva.

Po novi ureditvi tudi ni več najnižjega zneska nadomestila preživnine, saj se nadomestilo preživnine izplačuje tudi v primeru, če je znesek nadomestila preživnine nižji od 8,35 evra. Sicer pa pogoji za terjanje preživnine ostajajo, torej tri neplačane preživnine ali znesek treh neplačanih preživnin v zadnjih 12 mesecih.

"Terjanje preživnine je že tako naporna odločitev, ki jo pogosto otežujejo težavne medosebne okoliščine. Hkrati gre za kompliciran in zamuden administrativni postopek, ki ga je praktično nemogoče izpeljati brez pravniškega znanja. Da otroci ostajajo brez preživnin, je tako pogosto posledica tega, da jih otroka ali njegova skrbnica ali skrbnik ne zna, ne zmore, ne utegne ali si ne upa uveljavljati," je izpostavil državni sekretar.

Na ministrstvu menijo, da bo nova zakonodaja pomembno prispevala k socialni varnosti otrok, predvsem tistih iz revnih družin in žrtev družinskega nasilja. Novelo zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, ki so jo v prejšnjem sklicu DZ v parlamentarni postopke vložili v Levici in LMŠ, je DZ sprejel februarja letos.