Svet Evropske centralne banke (ECB) je, kot so pričakovali analitiki, sprejel odločitev o znižanju vseh treh glavnih obrestnih mer za območje evra za 0,25 odstotne točke. Gre za tretje zaporedno znižanje obrestnih mer po junijskem obratu v denarni politiki, kar potrjuje prizadevanja ECB za blažitev gospodarskih razmer. Depozitna obrestna mera bo zdaj znašala tri odstotke, obrestni meri za glavne refinančne operacije in mejno posojilo pa 3,15 oziroma 3,40 odstotka. Nove mere bodo veljale od 18. decembra dalje.
ECB JE ZNIŽALA OBRESTNE MERE ZA EVROOBMOČJE: Prizadevanja za zajezitev inflacije in spodbuditev rasti
Svet
Po besedah predsednice ECB Christine Lagarde se proces zniževanja inflacije odvija skladno s pričakovanji. Inflacija brez cen energentov in hrane, ki jo ECB ocenjuje kot glavni kazalnik, bo letos znašala povprečno 2,9 odstotka, v letu 2025 pa 2,3 odstotka. Do leta 2027 naj bi inflacija dosegla 2,1 odstotka, kar je posledica razširitve sistema EU za trgovanje z emisijskimi kuponi na nove sektorje. Čeprav letna inflacija v zadnjih mesecih nižanja ni dosegla, ECB ocenjuje, da se bodo cene postopoma stabilizirale okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja.
Napovedi gospodarske rasti za območje evra so bile ponovno znižane. Po najnovejših ocenah bo letošnja rast znašala 0,7 odstotka, kar je nekoliko manj od septembrskih napovedi. Tudi za prihodnje leto je ECB znižala pričakovano rast z 1,3 na 1,1 odstotka, medtem ko naj bi rast do leta 2027 ostala skromna pri 1,3 odstotka. Lagarde je poudarila, da se evrsko gospodarstvo sooča s šibkim povpraševanjem, zmanjšanimi naložbami podjetij in negotovimi gospodarskimi obeti. Dodala je, da gospodarstva nekaterih držav območja evra, kot sta Nemčija in Francija, pestijo tudi težave z gospodarsko konkurenčnostjo in politična nestabilnost.
Pogoji financiranja v območju evra se po ugotovitvah ECB postopoma izboljšujejo, saj znižanja obrestnih mer prispevajo k nižjim stroškom zadolževanja za podjetja in gospodinjstva. Kljub temu pa ostajajo omejitve zaradi preteklih dvigov obrestnih mer, ki se še vedno prenašajo v obstoječa posojila. Lagarde je poudarila, da je spodbujanje gospodarske dejavnosti naloga posameznih držav, medtem ko mora ECB zagotavljati cenovno stabilnost. Pozvala je k strukturnim reformam za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter opozorila na pomembnost uravnoteženja javnih financ.
Ob tem je izpostavila tudi geopolitična tveganja, ki izhajajo iz razmer v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu, ter vpliv ameriških volitev na globalno gospodarstvo. Dodala je, da se zaradi teh dejavnikov gospodarski obeti soočajo s precejšnjimi tveganji. Na vprašanje, ali bi januarja lahko sledilo novo znižanje obrestnih mer, je Lagarde dejala, da trenutno o tem ne razmišljajo, vendar je poudarila, da se lahko razmere sčasoma spremenijo.
STA poroča, da analitiki pričakujejo nadaljnje omilitve denarne politike tudi v letu 2025. Svet ECB pa ostaja previden in napoveduje, da bodo prihodnje ukrepe prilagajali sproti, glede na aktualne gospodarske razmere.