Vlada, ki je novelo pripravila, želi z njo omiliti oziroma odpraviti posledice dolgotrajne zdravniške stavke, ki se je začela 15. januarja. Zaradi nje je delovanje zdravstvenega sistema neučinkovito in negotovo, je poudarila.

Kot je dodala, pravica do stavke po ustavi ni absolutna in neomejena. Tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine je omejena s pravicami drugih. Pri tem je izpostavila zlasti ustavno varovane pravice, ki sta denimo pravici do zdravstvenega varstva in do socialne varnosti. Pomen pravic, ki jih želi zavarovati z novelo, znatno pretehta pomen prizadete pravice stavkajočih, zato je poseg utemeljen tudi z vidika sorazmernosti, meni.

Novela določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo nepopravljive posledice. Tako mora denimo v primerih, ko bi nastale take posledice, tudi izdajati obrazce, listine in zdravniška potrdila. Gre denimo za potrdila o začasni zadržanosti od dela.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu novele včeraj popoldne so v koaliciji poudarjali, da zagotavlja kontinuiran dostop do nekaterih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje. Hkrati preko nabora storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa, natančneje opredeljuje pravico zdravnikov do stavke z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice, so menili.

V opoziciji so medtem spomnili, da je bil že dosežen sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki je določil, da bo vlada do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in ga do konca junija 2023 vložila v zakonodajni postopek. Vendar vlada sporazuma ni izpolnila, kar je vodilo v stavko, so poudarili v poslanski skupini SDS.