Omenjeni noveli sta del paketa davčnih sprememb, ki ga je DZ potrdil prejšnji teden in naj bi začel vejati s 1. januarjem 2025.

Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini so državni svetniki izglasovali brez razprave z 18 glasovi za in sedmimi proti. Predlagala ga je interesna skupina delodajalcev, katere član Mitja Gorenšček je dejal, da je nova davčna olajšava samo za nove rezidente diskriminatorna, znižanje praga za vstop v sistem normiranih odhodkov pa preveč rigorozno.

Spremembe v sistemu normiranih odhodkov bodo po njegovih besedah povzročile neenakost med davčnimi zavezanci. "Pričakovati je več zatekanja k nedovoljenim praksam ter posledično nižje prilive v davčno, pokojninsko in zdravstveno blagajno," je opozoril.

Nova posebna osebna olajšava pri dohodnini bo veljala za kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oziroma študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Ob pogoju dvakratnika povprečne plače bodo pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače. Gorenšček je dejal, da bi bila lahko olajšava samo za nekatere davčne zavezance ustavno sporna.

"Ta rešitev nakazuje na drugačno obravnavo sicer enako kompetentnih in izobraženih delavcev," je dejal in dodal, da jo je razumeti, kot da so domači delavci manj izobraženi, s čimer se posredno nakazuje na domnevo manj kakovostnega domačega izobraževalnega sistema.

Sporne so po njegovih besedah tudi določbe glede ukinitve bonitete za zasebno rabo službenega vozila na električni pogon, ki bo veljala le še do vključno davčnega leta 2029. "Glede na to, da se Slovenija na področju zelenega prehoda z največjimi izzivi sooča prav na področju prometa, je nujna pospešena elektrifikacija voznega parka," je dejal.

Dodatno državni svetniki menijo, da sprejeta novela ne naslavlja ustrezno položaja in pomena zagonskih podjetij. Menijo namreč, da bi bilo treba tem podjetjem olajšati zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov in vlaganje v raziskave in razvoj tudi z ukrepi davčne narave.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič je novelo zakona o dohodnini označila za enega ključnih elementov za spodbujanje zaposlovanja nove delovne sile in lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca. Naslavlja tudi pomanjkljivosti sistema normiranih odhodkov, je dejala.

V obrazložitvi predloga odložilnega veta na novelo zakona o DDV pa je član interesne skupine delodajalcev Marko Staroveški dejal, da bo obveznost predložitve evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV finančni upravi v elektronski obliki po elektronski poti povzročila podjetjem dodatne stroške za nadgradnjo programske opreme, nalaga pa jim tudi dodatne administrativne obremenitve.

Zvišanje obdavčitve pijač z dodanim sladkorjem in sladili z 9,5-odstotne na 22-odstotno stopnjo, pa je ocenil kot nepremišljeno. "Če bi se sredstva namensko zbirala in porabljala z namenom podpore prizadevanju zdravstvene politike po zmanjševanju vsebnosti sladkorja v prehrani, bi bil takšen ukrep še sprejemljiv, tako pa se zdi, da gre le za povečevanje davčnega priliva," je dejal.

Staroveški se je sicer strinjal z državno sekretarko, da novela zakona vsebuje veliko dobrih rešitev za davčne zavezance. Med njimi je Božič izpostavila uvedbo posebne ureditve za čezmejno poslovanje malih podjetij brez obveznosti obračunavanja DDV, dvig praga za obvezen vstop sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega obdavčljivega prometa ter možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev.

Odložilni veto na novelo zakona o DDV so državni svetniki sprejeli s 13 glasovi za in 12 proti. Pred glasovanjem je državna svetnica Monika Ažman zvišanje obdavčitve sladkih pijač označila za pozitivno rešitev, državni svetnik Stanislav Pejovnik pa je dejal, da bi se lahko izglasovanje veta razumelo, kot da podpirajo nezdravo življenje.