Peter Reberc
 
Državno odvetništvo je tožbo proti Rebercu vložilo leta 2012 in zahtevalo plačilo škode, ki jo je s prekomernim in neupravičenim nakupovanjem povzročil od leta 2007 do 2010, ko je bil veleposlanik v Španiji. Tam je med drugim kupil 2800 kozarcev, 800 knjig, 35 macol, 37 klešč in več tisoč litrov plinskega olja.

Koprsko delovno sodišče je spomladi 2017 tožbo države zavrnilo, višje delovno in socialno sodišče pa je sodbo potrdilo. Senat delovnega sodišča je ugotovil, da Reberc zaradi duševne bolezni ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj, zato ne more biti odgovoren za neracionalne nakupe, s katerimi je oškodoval delodajalca oziroma ministrstvo za zunanje zadeve. Sodišče se je pri tem oprlo na izvedensko mnenje psihiatra Dragana Terziča.

Na državnem odvetništvu so po pravnomočnosti sodbe iz medijev izvedeli, da so sodni izvedenci v različnih kazenskih postopkih prišli do drugačnih ugotovitev kot izvedenec Terzič. Pripravili so predlog za obnovo postopka, v njem pa so se opirali na izvedensko mnenje in dopolnitev, ki ju je izvedenec pripravil za okrožno sodišče v Ljubljani v kazenskem postopku proti Rebercu, prav tako povezanem z neracionalnimi nakupi.

Zato je državno odvetništvo v že pravnomočno zaključenem postopku glede plačila odškodnine maja lani vložilo predlog za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo. Na delovnem sodišču v Kopru so predlogu državnega odvetništva za obnovo postopka proti Rebercu ugodili, a se je na takšno odločitev pritožil njegov odvetnik, pišejo Primorske novice.

Kot je za časnik potrdila predsednica delovnega sodišča v Kopru, je višje delovno in socialno sodišče predlog za obnovo postopka zavrglo. Višji sodniki so tako odločili, ker državno odvetništvo oziroma ministrstvo za zunanje zadeve ni izrabilo vseh možnosti za pridobitev drugega izvedenskega mnenja v zvezi s spornimi vprašanji pred sodiščem prve stopnje.

"Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra glede ugotavljanja toženčeve razsodnosti in s tem povezane odškodninske odgovornosti je bil podan že v postopku na prvi stopnji in tudi ta dokaz je bil izveden. Če je tožeča stranka dvomila v pravilnost in strokovnost podanega mnenja izvedenca dr. Terziča, bi svoj dvom že v predhodnem postopku (na prvi ali drugi stopnji) morala utemeljiti s prepričljivimi argumenti (lahko tudi z mnenju drugih strokovnjakov), s čimer bi dosegla ponovitev dokazovanja z istimi ali drugimi izvedenci," so po poročanju Primorskih novic določitev utemeljili na višjem delovnem sodišču.

"Višje delovno in socialno sodišče je zavzelo stališče, da drugačnega izvedeniškega mnenja v zvezi z razsodnostjo Petra Reberca, ki je bilo sprejeto v drugem postopku, ni mogoče upoštevati kot nov dokaz oziroma obnovitveni razlog, saj bi morala v primeru dvoma, tožeča stranka (RS) že v prvem postopku zahtevati drugega izvedenca," so glede odločitve višjih sodnikov dodali na državnem odvetništvu.

Ob tem so napovedali, da bo državno odvetništvo po posvetu z zunanjim ministrstvom odločilo glede nadaljevanja postopka. Ob takšni odločitvi se namreč postavlja tudi vprašanje enotne sodne prakse, saj je sodišče v drugem delovnopravnem postopku (zaradi zakonitosti izredne odpovedi) za obnovo postopka iz istega razloga - to je seznanitvijo z izvedeniškim mnenjem v drugem postopku - na predlog Petra Reberca dovolilo, so navedli.