Drugi tir Divača−Koper je nuja

Luka Koper je nedvomno eden največjih igralcev lokalnega, če ne celo državnega gospodarstva. Vsak evro, ki ga pridela, se nato še nekajkrat "odvrti" skozi slovensko gospodarstvo. Naravna rast pristanišča in posledična rast pretovora pa zahtevata potrebno infrastrukturo. Poglabljanje bazenov in vplovnih poti, tretji pomol in drugi tir KoperDivača. Prav o slednjem je tekla debata na današnji okrogli mizi, kjer je bilo v en glas povedano: "Drugi tir ni vprašanje, je nuja."

"Nedavno smo naredili študijo o tem, kaj bi v dolgoročnih terminih, to je do leta 2030 ali do leta 2040 pomenil drugi tir, kaj bi pomenil status quo, se pravi, da ne bi naredili nič, in kaj bi pomenila zamisel, da bi se navezali na Trst in od tam pošiljali blago na zaledne trge. Jasno bi v tem primeru del zaslužka prepustili Italijanom," je pojasnil avtor najnovejše študije o dinamiki transportnih tokov, ekonomist Jože P. Damijan. "Pri tem smo upoštevali tri scenarije. Tistega bolj pesimističnega, kjer bo rast zaradi nadaljevanja gospodarske stagnacije minimalna, tistega zelo optimističnega, v primeru, da bi se evroobmočje v kratkem rešilo krize, in tistega najbolj realnega, kjer se pričakuje neko gospodarsko okrevanje, vendar zmerno. Pri vseh treh kombinacijah je zaključek eden. Slovenija mora zgraditi drugi tir."

Drugih rešitev nimamo, oziroma so za državo, pa tudi za sam razvoj pristanišča veliko slabše. Kaj se lahko zgodi? Luka Koper praktično od svojih začetkov povečuje količino pretovorjenega blaga. Največ je sipkih in razsutih tovorov, v zadnjih letih pa s strahovito hitrostjo raste pretovor kontejnerjev in avtomobilov. Ne glede na to, kakšen scenarij vzamemo v zakup, bo v roku nekaj let prvi tir, ki je bil sicer obnovljen in posodobljen, zasičen. Enostavno ne bo več mogoče prek tirov prepeljati blaga, ki bo prišlo v pristanišče. Možnosti ob tem sta dve. Ali bo pretovor moral na avtoceste, ki pa se jim logisti izogibajo zaradi večjih stroškov, ali pa bo Luka enostavno začela izgubljati tovor.

Do leta 2030 bodo več kot 50 odstotkov vsega pretovora predstavljali kontejnerji.

"Če gledamo ceno za državo na neto tonski kilometer, je avtocesta petkrat dražja od železnice. Da ne govorimo o multiplikativnem učinku, ki bi ga investicija v drugi tir imela na gospodarstvo, saj bi bil izračunan količnik enak 1. Najslabše za državo pa bi vsekakor bilo, da bi ohranila status quo, se pravi, da ne bi storila ničesar," je še pojasnil Damijan.

Drugi tir moramo zgraditi tako ali drugače

O smotrnosti drugega tira tako sploh ni govora, debata na državni ravni pa je in mora biti usmerjena v to, kdaj drugi tir bo, morda tudi v to, zakaj ga še ni. Sekretar ministrstva za promet in infrastrukturo Boštjan Rigler je dejal, da bo, če bo šlo vse po planih, spomladi prihodnje leto izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo. "Pri tem pa se je potrebno zavedati, da je potrebno uspešno črpati evropska sredstva, saj Slovenija denarja za tak projekt enostavno nima." Ocenjena vrednost se giblje med 900 milijonov evrov in 1,3 milijarde.

Drugi tir je pomemben tudi v očeh v. d. predsednika uprave Luke Koper Bojana Branka, ki pa na kratek rok vidi še eno večjo težavo. "Čim prej moramo začeti s poglabljanjem dna. Kot veste, se je zapletlo pri odlaganju materiala, sam pa zardevam, ko poslovnim partnerjem ne morem povedati, kdaj bo projekt zaključen. Zaradi tega pa izgublja Luka Koper."

O pomenu drugega tira za Slovenijo je bil še nekoliko bolj jasen prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes. Ta je prepričan, da bo, v kolikor Slovenija ne bo zgradila drugega tira, to "državna katastrofa". Podporo projektu pa je izrazil tudi predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan.

Kako se lotiti projekta?

Sloveniji bo sicer v drugi tranši evropskih kohezijskih skladov namenjenih za 40 odstotkov manj sredstev, kot jih je bilo v prvi, poleg tega bo ločena na vzhod in zahod, tako bi lahko večina sredstev odromala v slabše razviti del Slovenije. Ob tem so se pojavile tudi zamisli, da bi poiskali strateškega partnerja za izgradnjo, čemur pa ekonomist Damijan nasprotuje. "Takšno infrastrukturo, kot je železnica, vedno gradi država, saj strateških partnerjev za investicijo, ki se povrne po stotih letih, ni. Če govorimo o milijardnem projektu, ki bi ga lahko realizirali v desetih letih, to pomeni 100 milijonov letno, oziroma, ob uspešnem črpanju evropskih sredstev nekje med 50 in 70 milijonov evrov za državo. Mislim, da bi ta denar lahko dobili. Za investicije se še lahko zadolžimo. Mi smo se preveč uokvirili v željo, da zmanjšamo primankljaj, a to bo ohromilo našo rast. Človek se ne more zrediti, če hujša. To pa v zadnjem času ugotavlja tudi mednarodni denarni sklad, ki je nekoliko obrnil svojo teorijo striktnega varčevanja. Smo v krizi povpraševanja in če država ne bo začela vlagati v infrastrukturo, se trend enostavno ne bo obrnil navzgor."

Več iz rubrike Pod lupo:

Protesti zaključeni, na občini razbito steklo!

Kaj se lahko zgodi ob uporabi pirotehnike? (Občutljivim odsvetujemo ogled)

Univerza na Primorskem do novih ležišč z Dijaškim domom Koper

Deli novico: