"Obstaja lepa analogija z dihanjem. V dihalni triadi vdih/izdih/oddih simetrija ustreza fazi oddiha, tistega miru med izdihom in naslednjim vdihom. Značilno je, da večina dihalnih tehnik vsebuje izmenično časovno krčenje in razširjanje te faze dihanja. Kot potrjujejo nekateri, ki so take tehnike že preizkušali se pri tem zgodi en poglobljen občutek posebne izpolnjenosti. Simetrije, bi lahko rekli," pojasnjuje.

Prikladna platforma za prikaz simetrije so Platonska telesa, ki so unikum med geometrijskimi telesi. Na primeru Petersenovega grafa dr. Marušič ugotavlja, da je simetrija prej izjema kot pravilo, najdemo jo na najbolj nenavadnih in nepričakovanih mestih, če le pogled prav usmerimo.

In kako se simetrija odraža v skupnosti, v kateri živimo?

"Vsaka človeška skupnost, od družine, lokalne skupnosti pa do države in celotne civilizacije, rabi za svoj obstoj več stvari, a dve sta ključni. Najprej nek osrednji vrednostni sistem, ki kot lepilo "drži skupaj to skupnost''. Zato, da se tisti, ki v njej živijo, z veseljem spominjajo preteklosti, živijo sedanjost in hrepenijo po prihodnosti. Posebno ob hudih zunanjih izzivih, ki jih mora skupnost znati reševati včasih tudi na neobičajne, neortodoksne načine".

"To je pa še druga potrebna stvar in predpostavlja posebno vlogo za drzne, inovativne rešitve, in s tem za tiste posameznike, ki so zmožni take rešitve generirati. Če poskušamo najti analogijo z matematičnim konceptom simetrije, potem lahko rečemo tako. Bolj kot sta vrednostni sistem in software za generiranje neortodoksnih rešitev v sozvočju, večja je simetrija skupnosti, bolj je skupnost kohezivna in s tem dolgoživa," poudarja dr. Marušič.

Po njegovih besedah je problem Slovenije v tem, da ima dva izključujoča se vrednostna sistema in edina platforma za vsakokratno vsaj navidezno poenotenje je običajno od zunaj oktroirana, neavtentična in  zato jalova. Izjema je morda šport ali kakšne dobrodelne akcije. "Potem imamo tu še vsem poznan problem tistih, ki iz slovenskega povprečja preveč ven štrlijo. Zato prave prosperitete v Sloveniji ne bo, dokler ti dve pomanjkljivosti ne bosta odpravljeni." 

Seveda pa si lahko vsakdo med nami svojo simetrijo sestavi sam, zase in za svoje bližnje, meni dr. Marušič. "Ker simetrija se redkokdaj zgodi kar tako, sama po sebi. Pot je vijugava, trud nemajhen. A enkrat ko si tam, občutek izpolnjenosti zradira vse pretekle, sedanje in prihodnje probleme. Že samo za ta občutek se je zato vredno boriti. S tistim lepilom, ki skupaj drži, in z neortodoksnim softwarom za hude čase. Če je treba, tudi na  antipodni točki tega planeta, na tistem hribu z enim samim drevesom," zaključuje svoje razmišljanje prof. dr. Dragan Marušič.