Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu je včeraj gostila regionalno srečanje dekanov in poslovnih direktorjev s področja logistike, kjer je bilo govora predvsem o čezmejnih evropskih projektih.
"Dovolj je bilo govora o drugem tiru, začnimo ga raje graditi"
Piran
Elen Twrdy
Predstavniki vseh držav, ki delujejo na področju logistike, predvsem morske, so bili jasni. Imamo odlično geografsko lego, ampak tega ne znamo izkoristiti. Ladje še vedno plujejo v severnoevropska pristanišča, čeprav je pot do njih veliko daljša in s tem povezani so višji tudi stroški. Povezovanje na tem področju je zato nuja, saj lahko konkuriramo le kot severni Jadran in ne kot posamezna pristanišča.
Bistvo sodelovanje fakultet in gospodarstva
Skupen nastop pa ne pomeni zgolj priprave strategij, ampak tudi skupen nastop na evropskih razpisih. "Plastično povedano bi to bila lahko prijava projekta za Luko Koper, da bi naredila nekaj, kar ima v planu, fakulteta bi naredila študije, ki jih ne bi bilo treba plačevati zunanjim izvajalcem. Dejansko bi fakultete pokrivale potrebe gospodarstva," je poudarila dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy. Splošna ugotovitev vseh prisotnih pa je bila, da je pozicija Slovenije, Hrvaške in Italije ugodna glede blagovnih tokov, a se bodo, v kolikor ne bomo pohiteli z razvojem, tokovi obračali drugam.
Ena glavnih prioritet v tem segmentu je izgradnja infrastrukture, za Slovenijo je to drugi tir, kar so poudarili tudi ambasadorji tujih držav, tistih, kamor gre iz našega pristanišča največ tovora. "Čas je, da se o drugem tiru nehamo pogovarjati, ampak začnemo na njem delati,” je poudarila Twrdyjeva, ki je obenem tudi namestnica prve nadzornice Luke Koper. "Če bomo čakali še malo, bomo potrebovali še tretji tir. Začeli so se pomisleki o alternativnih rešitvah, a to ni dobro. To je prioriteta."
Drugi tir pričakujejo tudi države srednje Evrope
"Mislim, da je tudi za nas, za Slovaško, drugi tir Divača-Koper zelo pomemben," je ob robu srečanja pojasnil slovaški veleposlanik Juraj Migaš. Slovaška je na četrtem mestu med državami partnericami Luke Koper tako glede izvoza kot uvoza, zlasti pa je koprsko pristanišče pomembna točka za produkte, ki jih ta srednjeevropska država izvaža v Azijo. Migaš je v svojem nastopu opozoril tudi, da je glede drugega tira zdaj čas za akcijo.
Podobnega mnenja je bila tudi nemška veleposlanica Anna Elisabeth Prinz, ki je dejala, da je vsa prometna infrastruktura, ki povezuje širšo regijo, vključno z drugim tirom, pomembna tudi za Nemčijo. Nedavno se je sestala tudi z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, ki ji je zagotovil, da je projekt vključen v načrte jadransko-baltske povezave.
Zmotna je trditev, da bi Koper z železnico Koper- Trst izgubil tovor temveč je prav obratno. Koper bi z železnico Koper- Trst pridobil še več tovora, prav iz dejstva, ker je cilj logističnega operaterja – ladjarja, da prevaža tovor v luko, ki ima čim več prometnih povezav v notranjost kontinenta. Sedaj isti ladjarji v Kopru razložijo tovor le za možne prometne povezave (koridorje), ki vodijo iz Kopra. V Trstu in Veneciji pa za povezave, ki vodijo iz Italije.
Poleg navedenega ladjarskega operaterja zanima najproduktivnejša (cenejša, hitrejša in varna) pot od naročnika prevoza do prejemnika. Ladjar si svojo produktivnost računa poleg stroškov v navigaciji še po stroških v luki (luška pristojbina, privez odvez ladje, R/N ladje - manj ticanj manj stroškov), produktivnosti luškega pretovora (izgubljen čas v luki zaradi počasnega pretovora je strošek ladjarja) in dobri ali slabi povezavi z zaledjem (krajše in enostavnejše poti do trga tovora- manj stroškov na prevoženo enoto).
Sklepni račun, ki ga avtorica prodaja kot optimizacijsko metodo, ni optimizacija. Avtorica ne pove,
kaj so elementi sistema, katere lastnosti sistema obravnava in od katerih se namerava ograditi, zakaj
se od njih ograjuje, kakšne so lastnosti parametrov (stohastičnost, periodičnost), kaj je kriterijalna
funkcija, kaj so omejitve v naboru možnih rešitev. Sploh ne vemo, kaj je zanjo kriterij optimalnosti:
ali so to minimalni stroški, ali je to najkrajši čas opravljanja neke storitve, ali je to maksimalen
dobiček ladjarjev. Tega ne zvemo v nalogi, ki nosi v naslovu besedo optimizacija.
Iz doktorske disertacije je razvidno, da je kar v 210 primerih citiranje pomanjkljivo, nepravilno ali
celo izpuščeno. V 145 primerih viri niso bili citirani, in to v primerih navajanja podatkov ali v
vsebinah, ki ne predstavljajo splošnega znanja. V štirih primerih so avtorji navedeni v besedilu
doktorata, ne pa tudi v virih. V šestih primerih so viri navedeni v sprotnih opombah, niso pa vneseni
v seznam literature.
Izhaja nova knjiga z naslovom Kako je koprska luka olastninila slovensko pristanišče in kje je končalo 8 milijard euro
enostavno iz našega žepa v brezno brez dna... vsi "zaslužki" iz prevoza pa tudi....