"Dovolj je bilo govora o drugem tiru, začnimo ga raje graditi"

Piran

Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu je včeraj gostila regionalno srečanje dekanov in poslovnih direktorjev s področja logistike, kjer je bilo govora predvsem o čezmejnih evropskih projektih. 

Elen Twrdy

Predstavniki vseh držav, ki delujejo na področju logistike, predvsem morske, so bili jasni. Imamo odlično geografsko lego, ampak tega ne znamo izkoristiti. Ladje še vedno plujejo v severnoevropska pristanišča, čeprav je pot do njih veliko daljša in s tem povezani so višji tudi stroški. Povezovanje na tem področju je zato nuja, saj lahko konkuriramo le kot severni Jadran in ne kot posamezna pristanišča.

Bistvo sodelovanje fakultet in gospodarstva

Skupen nastop pa ne pomeni zgolj priprave strategij, ampak tudi skupen nastop na evropskih razpisih. "Plastično povedano bi to bila lahko prijava projekta za Luko Koper, da bi naredila nekaj, kar ima v planu, fakulteta bi naredila študije, ki jih ne bi bilo treba plačevati zunanjim izvajalcem. Dejansko bi fakultete pokrivale potrebe gospodarstva," je poudarila dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy. Splošna ugotovitev vseh prisotnih pa je bila, da je pozicija Slovenije, Hrvaške in Italije ugodna glede blagovnih tokov, a se bodo, v kolikor ne bomo pohiteli z razvojem, tokovi obračali drugam.  

Ena glavnih prioritet v tem segmentu je izgradnja infrastrukture, za Slovenijo je to drugi tir, kar so poudarili tudi ambasadorji tujih držav, tistih, kamor gre iz našega pristanišča največ tovora. "Čas je, da se o drugem tiru nehamo pogovarjati, ampak začnemo na njem delati,” je poudarila Twrdyjeva, ki je obenem tudi namestnica prve nadzornice Luke Koper. "Če bomo čakali še malo, bomo potrebovali še tretji tir. Začeli so se pomisleki o alternativnih rešitvah, a to ni dobro. To je prioriteta."

Drugi tir pričakujejo tudi države srednje Evrope

"Mislim, da je tudi za nas, za Slovaško, drugi tir Divača-Koper zelo pomemben," je ob robu srečanja pojasnil slovaški veleposlanik Juraj Migaš. Slovaška je na četrtem mestu med državami partnericami Luke Koper tako glede izvoza kot uvoza, zlasti pa je koprsko pristanišče pomembna točka za produkte, ki jih ta srednjeevropska država izvaža v Azijo. Migaš je v svojem nastopu opozoril tudi, da je glede drugega tira zdaj čas za akcijo.

Podobnega mnenja je bila tudi nemška veleposlanica Anna Elisabeth Prinz, ki je dejala, da je vsa prometna infrastruktura, ki povezuje širšo regijo, vključno z drugim tirom, pomembna tudi za Nemčijo. Nedavno se je sestala tudi z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, ki ji je zagotovil, da je projekt vključen v načrte jadransko-baltske povezave.

Deli novico:

... |  28 .01. 2015 ob  07: 44
Naslov pove vse, clanek sploh ni potreben...
Balast |  27 .01. 2015 ob  21: 46
Vsi skupaj v Luki Koper so eni navadni pocarji, tako kot njihovi kompanjoni po ministrstvih. Samo politično razdeljene službice in funkcije, v resnici, pa večino posla opravijo agenti in špediterji, ob pomoči pridnih rok luških delavcev in IPS. Večina drugih je v tem poslu odveč, balast, nepotreben strošek.
romp |  27 .01. 2015 ob  19: 31
povezava na trst odpira vrata na italijanski sever, kaj to pomeni v smislu industrijskega območja pa je menda jasno.
Logist- kako enastavno je to razumeti, če se razumeš na posel vezan za pomorstvo in luke |  27 .01. 2015 ob  18: 13
Ladjarji, ki so v današnjem času že v večini tudi logistični operaterji ti za celotno transportno pot razmišljajo o najcenejših relacijah prevoza kar pomeni, da so njihove odločitve ključne v odnosu transportnih povezav.
Zmotna je trditev, da bi Koper z železnico Koper- Trst izgubil tovor temveč je prav obratno. Koper bi z železnico Koper- Trst pridobil še več tovora, prav iz dejstva, ker je cilj logističnega operaterja – ladjarja, da prevaža tovor v luko, ki ima čim več prometnih povezav v notranjost kontinenta. Sedaj isti ladjarji v Kopru razložijo tovor le za možne prometne povezave (koridorje), ki vodijo iz Kopra. V Trstu in Veneciji pa za povezave, ki vodijo iz Italije.
Poleg navedenega ladjarskega operaterja zanima najproduktivnejša (cenejša, hitrejša in varna) pot od naročnika prevoza do prejemnika. Ladjar si svojo produktivnost računa poleg stroškov v navigaciji še po stroških v luki (luška pristojbina, privez odvez ladje, R/N ladje - manj ticanj manj stroškov), produktivnosti luškega pretovora (izgubljen čas v luki zaradi počasnega pretovora je strošek ladjarja) in dobri ali slabi povezavi z zaledjem (krajše in enostavnejše poti do trga tovora- manj stroškov na prevoženo enoto).
sedaj razumem zakaj TWrdy ne razume pomembnosti proge Koper- Trst |  27 .01. 2015 ob  18: 07
izrez iz kritike doktorata
Sklepni račun, ki ga avtorica prodaja kot optimizacijsko metodo, ni optimizacija. Avtorica ne pove,
kaj so elementi sistema, katere lastnosti sistema obravnava in od katerih se namerava ograditi, zakaj
se od njih ograjuje, kakšne so lastnosti parametrov (stohastičnost, periodičnost), kaj je kriterijalna
funkcija, kaj so omejitve v naboru možnih rešitev. Sploh ne vemo, kaj je zanjo kriterij optimalnosti:
ali so to minimalni stroški, ali je to najkrajši čas opravljanja neke storitve, ali je to maksimalen
dobiček ladjarjev. Tega ne zvemo v nalogi, ki nosi v naslovu besedo optimizacija.
Iz doktorske disertacije je razvidno, da je kar v 210 primerih citiranje pomanjkljivo, nepravilno ali
celo izpuščeno. V 145 primerih viri niso bili citirani, in to v primerih navajanja podatkov ali v
vsebinah, ki ne predstavljajo splošnega znanja. V štirih primerih so avtorji navedeni v besedilu
doktorata, ne pa tudi v virih. V šestih primerih so viri navedeni v sprotnih opombah, niso pa vneseni
v seznam literature.
"Dovolj je bilo govora o drugem tiru, začnimo graditi tir Koper-Trst |  27 .01. 2015 ob  17: 42
To bi bila edina realna in tudi realna rešitev v tem trenutku za nadaljni hiter razvoj Luke Koper.
Piratka |  27 .01. 2015 ob  16: 57
in kako se je odzval na teme g.Matič,predvidevam ,da je bil častni gost...?
bruno |  27 .01. 2015 ob  16: 19
Koper je idilična podalpska luška vas, polna kriminala in političnega spletkarjenja.
Izhaja nova knjiga z naslovom Kako je koprska luka olastninila slovensko pristanišče in kje je končalo 8 milijard euro
romp |  27 .01. 2015 ob  14: 30
pred leti je deloval Prinz inštitut, lahko da je danes aktualen kakšen drugi.
spodaj |  27 .01. 2015 ob  14: 23
mislim pokasirali posamezni profesorji za lasten žep. Enako kot Damijan.
fakulteta bi naredila študije, ki jih ne bi bilo treba plačevati zunanjim izvajalcem. D |  27 .01. 2015 ob  14: 22
No pa za reference naj pove katere študije je napravila do sedaj fakulteta. Ne mislim tiste pri katerih ste od luke pokasirali težke denarje niso pa bile v praksi nikoli realizirane. pisali ste splošno znane teorije, ki jih na google lahko prečita iz svetovne objavljene literature vsak in to zastonj. Ne navajati tiste za drobiž. Vsaj eno ki je vredna več kot en miijon EUR.
Binario |  27 .01. 2015 ob  14: 00
@kuzla.... ja seveda vemo kako teče biznis po SŽ.
enostavno iz našega žepa v brezno brez dna... vsi "zaslužki" iz prevoza pa tudi....
1