"Nikakor nismo proti tem ljudem, le preveč jih je za naše majhno okolje," je povedala članica Civilne iniciative Gibanje za Divačo Biljana Frank. Tisti krajani, ki delijo tako mnenje, so ustanovili civilno iniciativo, ki se zdaj bori, da bi v Divačo prišlo manj stanovalcev Doma na Krasu.

V okviru projekta deinstitucionalizacije naj bi stanovalce sicer razpršili po treh regijah, Obalno-Kraški, Primorsko-Notranjski in Severno Primorski. Vendar je nekdanji direktor Doma na Krasu Matjaž Prelc, ki ga je v začetku marca zamenjala Nevenka Ražman, ob soglasju pristojnega ministrstva kar štiri hiše kupil v Divači. Razlog so bile tudi visoke cene nepremičnina tako v Istri kot na Goriškem, zaradi česar so se "premalo premišljeno in mimo stroke zgodile štiri lokacije v Divači," je na nedavni novinarski konferenci Doma na Krasu povedala Ražmanova.

"Občina Divača je bila s stani Doma na Krasu obveščena, da nameravajo v Divači kupiti dve hiši, kamor bodo preselili osem do 12 stanovalcev doma. Občina glede tega ni imela in nima nobenih pomislekov. Problem je nastal, ker nismo bili seznanjeni z nakupom še dveh hiš in preselitvijo 20-26 stanovalcev," je povedala županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan.

Občina Divača sedaj skupaj z Domom na Krasu in civilno iniciativo poskuša poiskati kompromis in najprimernejšo rešitev. O tem, kaj to pomeni za že pridobljena evropska sredstva, se bodo morali pogovoriti še z ministrstvom, je povedala županja. "Po moje bi bila najboljša rešitev, da bi Dom na Krasu dve hiši prodal in poiskal nepremičnine v drugih občinah; v Divači pa ostaneta dve hiši, tako kot je bilo prvotno načrtovano," je še dejala.

Iz Doma na Krasu je sicer sedaj slišati, da bodo za stanovalce namenili le tri hiše v Divači, četrto pa bi namenili za informacijsko točko. Ražmanova je še povedala, da si bodo v sodelovanju z občino in državo prizadevali razvijati storitve, ki bodo na voljo tudi občanom.